Leta 2019 je izšla Bela knjiga o prevajanju 2018: premiki na področju prevajanja, tolmačenja, podnaslavljanja in lektoriranja v Sloveniji (krajše: Bela knjiga o prevajanju). Pri nastanku tega obsežnega dokumenta so prvič moči združili predstavniki Združenja slovenskih konferenčnih tolmačev (ZKTS), Društva znanstvenih in tehniških prevajalcev Slovenije (DZTPS), Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP), Lektorskega društva Slovenije (LdS) in Društva slovenskih književnih prevajalcev (DSKP), s svojimi prispevki pa so sodelovali tudi drugi deležniki na trgu jezikovnih storitev.
A društveno sodelovanje se s tem ni končalo, Bela knjiga o prevajanju je bila zgolj začetek in temelj za vse nadaljnje skupne projekte in prizadevanja. Med drugim je bila spodbuda in iztočnica tudi za nastanek našega portala.
Društva so ta temeljni dokument in izsledke v letu po izidu najprej delila s fakultetami in študenti jezikovnih smeri, pa tudi na posvetu s strokovno skupnostjo, ki je jasno izrazila, da podpira tovrstno sodelovanje in pričakuje tudi premike na področju ureditve statusa, kar je vsekakor tudi dolgoročni cilj skupnega delovanja.
Anketa o stanju v jezikovnih poklicih
Spomladi 2020 je ista ekipa izvedla tudi anketo o stanju v jezikovnih poklicih, pri kateri je sodelovalo več kot 200 anketirancev. Pokazala je skrb vzbujajoče stanje zaposlenih v jezikovnih poklicih, saj je epidemija koronavirusa v mnogih primerih že tako negotove razmere še dodatno otežila – veliko posameznikov je za vir zaslužka moralo poiskati novo dejavnost, zaradi samozaposlenosti so posamezniki v jezikovnih poklicih nase prevzeli večji del skrbi za družinske člane (šolanje na domu, skrb za ostarele) ipd.
Jezikovni poklici so po svoji naravi pogosto v ozadju. Predstavniki društev ugotavljajo, da so v javnosti zaradi tega premalo prepoznavni in so zato včasih tudi slabše vrednoteni, četudi gre v resnici za visoko izobražene profesionalne oz. specializirane jezikovne uporabnike. Člani omenjenih društev se zavedajo težav in izzivov, s katerimi se prevajalci, tolmači in lektorji soočajo, zato si še naprej prizadevajo za urejanje statusa jezikovnih poklicev ter skrb za jezikovne standarde.
Če nisi preveden, ne obstajaš
Zato so konec lanskega leta v okviru skupnega konzorcija zagnali projekt Če nisi preveden, ne obstajaš, s katerim se nadaljujejo prizadevanja Bele knjige o prevajanju. Če je bila ta namenjena strokovni javnosti, so želeli z novim projektom doseči tudi širšo splošno javnost. 11. 1. ob 11. uri so društva in združenja tako objavila prvi promocijski videoposnetek in začela kampanjo, s katero se trudijo ozaveščati o jezikovnih poklicih in vizualizirati osebe, ki jih opravljajo.
V sklopu kampanje Če nisi preveden, ne obstajaš so prenovili spletno stran Bele knjige o prevajanju, objavili rezultate ankete o stanju jezikovnih poklicev in prevedli zabavne stripe o vsakdanjem življenju prevajalca Maksa. Mednarodna prevajalska skupnost ga pozna kot Moxa, njegov avtor pa je španski prevajalec Alejandro Moreno-Ramos.
Poleg tega pa so pripravili spletni nagradni kviz, na katerem lahko preverite svoje znanje o jezikovnih poklicih ali k sodelovanju povabite prijatelje in družinske člane. Nagradni kviz bo potekal vse leto, sodelujoči pa se lahko zanimive nagrade, med katerimi so lektoriranje izvlečka magistrske naloge, obisk tolmaške kabine in obisk studia za sinhronizacijo. Žrebanj bo šest, vsaka dva meseca, prvo žrebanje bo že 28. februarja, zato vabljeni k izpolnjevanju, pa tudi k spremljanju družbenih kanalov sodelujočih društev. Pogovoru s predstavnicami sodelujočih društev lahko prisluhnete v Jezikastu.
