Družbena omrežja postajajo z leti vse bolj razširjena in tako privabljajo vedno več uporabnikov. Sprva so bila namenjena predvsem zabavi, danes pa večinoma oglaševanju izdelkov in storitev, komuniciranju, promoviranju in podobno. Uporaba omrežij, kot sta Facebook in Twitter, je odličen način za ohranjanje obstoječih stikov, sklepanje novih poznanstev in za mreženje – bodisi za osebne bodisi za poslovne potrebe. Treba pa je tudi omeniti, da družbena omrežja niso namenjena zgolj samopromociji, temveč tudi izpostavljanju dela prevajalcev in tolmačev, s čimer zagotovimo večjo vidnost teh poklicev na spletu.
Kako koristna pa sploh so družbena omrežja za (samo)promocijo prevajalcev in tolmačev? V današnjem času sta postala posameznikov digitalni odtis in njegova digitalna identiteta zelo pomembna, s pomočjo nekaterih trikov pa lahko nanju precej vplivamo in se prikažemo tako, kot to sami želimo. Vse pogosteje se dogaja, da delodajalci v brskalnik vtipkajo imena potencialnih poslovnih partnerjev ali sodelavcev in si pogledajo zadetke, v katerih se pojavljajo njihova imena. Zagotovo je vtis boljši, če se med zadetki pojavljajo ključne besede ali vsebine, vezane na poklic, ki ga nekdo opravlja.
Facebook za prevajalce
Prevajalci in tolmači Facebook pretežno uporabljajo za zabavo, za komuniciranje s prijatelji (občasno s strankami) in za iskanje pomoči, kadar je nek prevajalski oreh pretrd. Tukaj so zlasti zanimive in koristne skupine, ki so bile ustvarjene prav v ta namen. Zaradi njihove številčnosti se bomo osredotočili na slovenski prostor in izpostavili eno vidnejših skupin: Prevajalci, na pomoč!, katere predstavniki so gostovali v prvi epizodi Jezikasta. Skupina trenutno šteje okoli devet tisoč članov, v njej pa so poleg prevajalcev in tolmačev tudi lektorji, učitelji in profesorji tujih jezikov, študenti jezikovnih smeri ter posamezniki, ki iščejo jezikovne storitve. Skupina je zelo priljubljena, saj si člani med seboj pomagajo pri kulturnih in jezikovnih zagatah ter sooblikujejo prevajalske rešitve.
Poleg jezikovnih debat skupina pogosto obravnava pereče tematike, vezane na poklic prevajalca in tolmača, med drugim o (še) primernih cenah za jezikovne storitve (kot zanimivost bi izpostavili, da je skupina določila tudi minimalno postavko za plačilo prevoda: »Ne podpiramo dela za izkoriščevalske tarife. Ceno praviloma določi izvajalec storitve (prevajalec, lektor) in ne ponudnik dela!«), o naročnikih neplačnikih, o prekarnosti, javnih razpisih in podobno. Skupina ni namenjena samopromociji posameznikov ali ponujanju jezikovih storitev, zato se takšne objave zavrnejo. Pravilo glede samopromocije v omenjeni skupini se tako glasi: »Oglaševanje storitev brez dogovora s skrbniki foruma ni dovoljeno. Z aktivnim sodelovanjem v skupini pokaži, iz kakšnega testa si.«
Člani si tako ugled ustvarjajo prav z aktivnim sodelovanjem pri iskanju prevajalskih rešitev. Kljub prepovedi samopromocijskih objav pa lahko te v skupini zasledimo v odgovorih oz. odzivih na ponudbe del. Nekdo na primer objavi, da išče prevajalca, zainteresirani posamezniki pa nato v komentar zapišejo svoje jezikovne kombinacije, izobrazbo, izkušnje in podobno. Tovrstnih komentarjev moderatorji ne brišejo.
Čivkanje za jezikovne poklice
Tudi Twitter je primarno namenjen zabavi in prostemu času. Na Twitterju pa najdemo tudi številne pomembne osebnosti, kot so predsedniki, ministri ter predstavniki različnih institucij, organizacij, združenj, društev ipd. Tem uporabnikom je zelo zanimivo in koristno slediti, saj s sledilci delijo aktualna dogajanja ter jim omogočijo hiter pregled relevantnega besedišča. Obenem pa je zelo priročen za kratko, strnjeno branje novic oz. za spremljanje udarnih izsekov iz dnevnega dogajanja po svetu. Za prevajalce in predvsem za tolmače je pomembno, da so v stiku z vsakdanjim dogajanjem in da sledijo aktualnim temam.
Medtem ko so za prevajalce dragocene skupine, kot je zgoraj omenjena Prevajalci, na pomoč!, pa se tolmači pogosteje promovirajo na Twitterju, in sicer z objavljanjem fotografij z dogodkov, ki jih tolmačijo. Zaželeno pa je, da za tovrstne objave tolmači predhodno pridobijo dovoljenje naročnika, saj z objavljanjem razkrivajo lokacijo dogodka in udeležence. V tej stroki so namreč zaupnost, molčečnost in medsebojno spoštovanje izjemnega pomena, pomembno je vzpostavljanje dobrih odnosov med tolmači in naročniki ter med tolmači in ciljno publiko.
Lahkomiselne objave lahko zaradi razkrivanja določenih informacij širši javnosti skrhajo medsebojne odnose. Prav na to temo se je na družbenih omrežjih nedavno razvila zanimiva razprava. Profesionalna tolmačka Julia Poger je tolmače, ki objavljajo dogodke, na katerih tolmačijo, pozvala, da svoje objave opremijo s ključnikoma, kot sta #clientauthorized in #1ntHUSH. S tem dajo jasno vedeti, da so za svoje objave, v katerih se pojavijo fotografije določenih dogodkov, prostorov, sestankov, udeležencev in podobno, pridobili dovoljenje naročnikov ter posameznikov, ki so na fotografijah. Za ohranjanje spoštovanja in zaupanja svojih kolegov in naročnikov je takšna transparentnost skoraj nujna.
Upoštevanje poklicne etike oz. etičnega kodeksa zagovarja tudi Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije, ki denimo v objavah na Facebooku izpostavlja, da je pri objavljanju fotografij treba ohraniti profesionalnost in zaupnost dogodka ter naročnika.
Nikakor ne smemo domnevati, da je uporaba družbenih omrežij za prevajalce in tolmače nekaj negativnega. Dokler smo profesionalni in dokler spoštujemo etična načela lastne stroke, je uporaba družbenih omrežij zelo pozitivna. Lahko namreč pripomorejo k posameznikovemu digitalnemu odtisu, sooblikujejo digitalno identiteto in omogočajo navezavo stikov s potencialnimi naročniki ter s kolegi iz stroke.
Jasna Vidinić je študentka drugega letnika podiplomskega študijskega programa prevajanja in tolmačenja – angleščina na Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Je diplomantka medjezikovnih študij – angleščine in diplomirana zgodovinarka. Njena področja zanimanja so prevodoslovje in tolmačeslovje, primerjalno jezikoslovje, pragmatika, leksikografija, južnoslovanski jeziki ter slovenščina kot drugi in tuji jezik.
