21. februar je mednarodni dan materinščine, ki ga praznujemo v vseh članicah Unesca. Na ta dan se je leta 1952 zgodil protest pakistanskih študentov, saj je bila uporaba urdujščine zakonsko zaukazana na celotnem območju Pakistana. Danes se ob dnevu materinščine skupaj z Unescom spomnimo, kako pomembno je spodbujati večjezičnost in večkulturnost, poleg tega pa si oglejmo nekaj dih jemajočih dejstev o svetovnih jezikih.
Jezik – edinstveno razumevanje sveta
V petek, 19. februarja 2020, je Unesco na platformi Zoom pripravil spletinar o spodbujanju večjezičnosti v družbi in pri izobraževanju. Različni govorci so na srečanju, ki so ga tolmačili v angleščino, francoščino, španščino in francoski znakovni jezik, poudarili, da je vsak jezik pomemben in da jezikovna raznolikost prispeva k družbeni harmoniji in medkulturnemu razumevanju.
Naš materni jezik ni le skupek besed, povezanih z določeno slovnico, temveč edinstveno razumevanje sveta. V nas vzbuja občutek pripadnosti in je obenem najboljše sredstvo za boj proti rasizmu in nacionalizmu. V največji nevarnosti, da vse to izgubijo, so etnične manjšine, ki umirajo skupaj z zadnjimi govorci njihovega jezika. V številnih primerih so na večjezičnih območjih dominantni jeziki pritiskali na manjšinske in pripadniki manjšin se niso izobraževali v svoji materinščini, zaradi česar je bilo govorcev vedno manj.
Jezik – orodje izobraževanja
Prav zato je spletinar v ospredje postavil vpliv izobraževanja na večjezičnost oziroma na ohranjanje manjšinskih jezikov. Ogromno otrok se izobražuje v jezikih z večjo politično močjo, ki jih v resnici ne razumejo. Česa se pravzaprav lahko naučiš, če ne razumeš dobro jezika, v katerem izobraževanje poteka, poleg tega pa so ti ga še vsilili? To pripelje do neenakopravnosti pri izobrazbi, kar vodi do večjih družbenih problemov. Prav tako pa izobraževanje, ki ne poteka v maternem jeziku manjšin, povzroča vedno manj mladih govorcev in posledično izumiranje njihovega jezika. A v resnici niso ogroženi le njihovi jeziki, temveč tudi manjšina sama – ljudje, njihove pravice in njihova moč. Gre torej za problematiko, ki seže širše od jezika.
Jezik – digitalna prisotnost
Unescovi govorci so spregovorili tudi o vedno večji vlogi digitalizacije jezika. Če je bilo nekoč za preživetje jezika pomembno, da je imel tudi pisno tradicijo, danes ne moremo zanemariti pomena njegove digitalne prisotnosti. Včasih pravimo, da ne obstajaš, če te ni na spletu, kar drži tudi za jezike. Digitalizacija jezika predstavlja še en način, da govorci ostanejo v stiku s svojo materinščino. Kako koristna je lahko tehnološka pismenost tudi za ohranjanje jezikov, se izkaže tudi v primeru, ko zapustimo svojo državo. Nekoč so s takšnimi odhodi govorci povsem izgubili stik s svojimi bližnjimi in z jezikom. Dandanes pa lahko zaradi tehnologije še vedno govorimo s svojci, beremo novice in se celo izobražujemo – vse to v svojem jeziku.
Jezik – dih jemajoč
Mednarodni dan materinščine je lahko tudi priložnost za spoznavanje zanimivih dejstev o svetovnih jezikih. Nas je posebej presenetilo naslednjih sedem.
- Država z največ jeziki na svetu je Papua Nova Gvineja, v kateri se govori kar 840 jezikov! Poudarjamo, jezikov (ne narečij!). Sledita ji Indonezija s 710 jeziki in Nigerija s 515 jeziki.
- Nova beseda je ustvarjena vsakih 98 minut, kar, če preračunamo, pomeni približno 14,7 besede na dan, na leto pa kar 5.400 besed! Seveda vse ne pridejo v javno rabo, nekatere so le priložnostne tvorjenke.
- V namizni igri Scrabble so točkovanja črk različna v različnih jezikih – glede na pogostost določenih črk. Pri angleškem Scrabblu vam črka B tako prinese tri točke, pri slovenskem štiri, črka U v angleškem le eno, v slovenskem tri, črka Z pa v slovenskem le štiri, v angleškem pa kar deset točk!
- Človek, ki zna največ jezikov na svetu, je libanonski poliglot Ziad Fazah, ki govori kar 59 jezikov, med katerimi žal ni slovenščine – v klepetu pa bi nas morda vseeno razumel, saj med drugim govori hrvaško.
- Na 14 dni izumre en svetovni jezik. Pri tem so najbolj prizadete pokrajine z veliko jezikovno raznovrstnostjo, kot so Melanezija, podsaharska Afrika in Južna Amerika. Z vsakim jezikom pa umreta tudi kulturna dediščina in poseben način motrenja sveta.
- Obstaja več kot 70 t. i. žvižgajočih jezikov. Gre za jezike, pri katerih govorci ne uporabljajo besed, temveč se sporazumevajo le z žvižgi različnih tonskih višin in intonančnih potekov. Najpodrobneje raziskan žvižgajoči jezik je silbo gomero, ki ga uporabljajo nekateri prebivalci Kanarskih otokov.
- Najdaljša beseda na svetu je znanstveno poimenovanje najdaljšega proteina – obsega kar 189.819 črk, za izgovarjanje besede pa se porabi približno tri ure.
Svetovni jeziki so resnično dih jemajoči. Ob dnevu materinščine zato občudujmo, praznujmo in počastimo vse, ob čemer se posebej zavedajmo, kako pomembno vlogo ima v življenju vsakega človeka njegova materinščina, zato skrbimo za njeno prisotnost v pisni tradiciji, v šoli in na spletu.
