Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev

Filmsko in televizijsko prevajanje nam omogoča nemoten ogled tujejezičnih filmov. Pravzaprav si Slovenci omenjene filme ogledamo veliko raje kot slovenske. V letu 2019 si je v slovenskih kinematografih slovenske filme namreč ogledalo le dobrih 160.000 gledalcev od 2.310.568. Zaradi velikega pomena za filmsko industrijo v Sloveniji in uveljavljanja slovenske filmske industrije v mednarodnem prostoru ter lažjega delovanja so prevajalci ustanovili Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev.

Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev (DSFTP) je eno izmed mlajših slovenskih prevajalskih društev. Ustanovljeno je bilo šele leta 2011, od leta 2017 pa je tudi član Evropskega združenja prevajalcev avdiovizualnih vsebin AVTE (AudioVisual Translators Europe).

Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev
Srečanje AVTE v Stockholmu leta 2019 (Foto: DSFTP)

DSFTP združuje prevajalce avdiovizualnih vsebin, torej podnaslovne prevajalce in prevajalce sinhroniziranih oddaj. V društvu so redni in častni člani, včlani pa se lahko vsak prevajalec ali prevajalka avdiovizualnih vsebin. Pridružijo se jim lahko še prevajalski teoretiki, zgodovinarji, kritiki ali bibliografi z ustreznimi objavami. Člani lahko postanejo tudi študenti, in sicer brez plačila članarine, vendar zaradi tega nimajo glasovalnih pravic.

Člani društva so si zadali več nalog. V prvi vrsti želijo izboljšati položaj AV prevajalcev, zato opozarjajo na nepravilnosti in zmote, ki veljajo o AV prevajanju. Kot nazoren primer takšnih nepravilnosti so izpostavili prevod filma Roma režiserja Alfonsa Cuaróna. Film, ki je sicer dobil več oskarjev in drugih nagrad, je bil opremljen s slabimi francoskimi in angleškimi podnapisi. AVTE in DSFTP sta zato pozvala filmske ustvarjalce in prevajalce k sodelovanju.

Cilj društva je tudi približati AV prevajanje splošni javnosti in predstaviti različne vidike (teoretične, zgodovinske in socialne). Borijo se tudi proti neupoštevanju pravic prevajalcev. Ker je velikokrat v središču razprav primerno plačilo, so na svoji spletni strani objavili priporočeni cenik za opravljanje storitev. Glavna naloga članov pa je zagotavljanje čim bolj kakovostnih prevodov.

Različna strokovna izpopolnjevanja pripomorejo h kakovosti prevodov. Društvo tako za strokovno kot za splošno javnost organizira delavnice in predavanja. Poleg tega prirejajo še posvetovanja, v prihodnosti želijo organizirati tudi simpozije in kongrese, spodbujajo pa tudi sodelovanje z univerzami in kulturnimi ustanovami. Med zanimivejšimi dogodki so delavnice o prevajanju opernih besedil in letalskega izrazoslovja, pogovor o nacionalnih smernicah za podnaslovno prevajanje in pred kratkim izvedeno predavanje Sneg, plazovi, ledeniki.

Predstavitev projekta SPiPP 2020
Predstavitev projekta SPiPP 2020, izvedenega v sodelovanju z Univerzo v Mariboru (Foto Bo.Bo)

DSFTP vsako leto podeljuje nagrade za vrhunske prevode avdiovizualnih vsebin, in sicer za prevode v različnih kategorijah, na primer za prevode celovečernih igranih in animiranih filmov, dokumentarnih, poljudnoznanstvenih oddaj ter drugih AV vsebin. Najbolj pomembna nagrada DSFTP je nagrada Brede Lipovšek za življenjsko delo, poimenovana po prevajalki in pionirki podnaslovnega prevajanja.

Suzana Prosenc
Nagrajenka za življenjsko delo Suzana Prosenc v pogovoru s predstavnico komisije Dušanko Zabukovec (Foto: DSFTP)

Več o avdiovizualnem prevajanju si lahko preberete v prispevkih o podnaslavljanju in sinhronizaciji

Ali ste vedeli?

Najbolj gledan tujejezični film pri nas je Titanik s približno 410.000 gledalci, najbolj gledan slovenski film pa Pr’ Hostar s približno 210.000 gledalci.

 

Izdelava spletne strani: Marko Gustinčič, Nino Šuligoj

© 2021 Vse pravice pridržane

 

Na začetek