Prevajanje je v Sloveniji mogoče študirati v Ljubljani, Mariboru in Kopru. Tokrat predstavljamo Oddelek za prevajalstvo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Predstojnici oddelka dr. Mojci Schlamberger Brezar smo zastavili nekaj vprašanj.
Začetki študija prevajalstva
Lahko poveste nekaj več o ustanovitvi in umestitvi prevajalskega oddelka na vaši fakulteti?
Ideja za ustanovitev je vzniknila na takratnem oddelku za germanistiko in anglistiko, kjer so od leta 1987 naprej začeli uvajati prevajalsko smer. Od takrat naprej je prof. dr. Meta Grosman začela navezovati konkretne, čeprav še neuradne stike z najuglednejšimi evropskimi prevodoslovci in učitelji prevajanja. V letu 1993 je zamisel o oddelku začela dobivati konkretnejše obrise, še zlasti na pobudo prof. Prunča, tedanjega direktorja Inštituta za usposabljanje prevajalcev in tolmačev v Gradcu. S pomočjo njegovih stikov z ustreznimi evropskimi prevajalskimi šolami je Filozofska fakulteta zaprosila za sofinanciranje priprav za ustanovitev oddelka iz sredstev evropskega programa TEMPUS.
Jedro pedagoškega osebja novega oddelka se je postopoma oblikovalo iz obstoječih učiteljev in asistentov jezikovnih oddelkov Filozofske fakultete ter mladih raziskovalcev in stažistov asistentov na teh oddelkih. Prva predstojnica novega oddelka za prevajalstvo je bila izr. prof. dr. Irena Kovačič, utemeljiteljica znanstvenega preučevanja podnaslovnega prevajanja v Sloveniji in dolgoletna prevajalka pa tudi prva predavateljica in mentorica študentom na diplomski, magistrski in doktorski stopnji.
Prvi študentje so se na štiriletni enopredmetni študij vpisali v študijskem letu 1997/98. Okvirni program se je v procesu razvoja oddelka spreminjal v skladu z novimi strokovnimi spoznanji, poklicnimi zahtevami, odzivi študentov in njihovo izkazano kompetenco.
V študijskem letu 2001/02 smo tako začeli izvajati enoletni podiplomski specialistični študij konferenčnega tolmačenja. Ta študij je skrbel za izobraževanje konferenčnih tolmačev vse do uvedbe novih bolonjskih študijskih programov, z letom 2007/2008 se je spremenil v magistrski študij tolmačenja.
V študijskem 2006/2007 letu smo med prvimi oddelki na Filozofski fakulteti prešli na bolonjski študij po sistemu 3+2, magistrski študij se je začel še prihodnje študijsko leto. Podaljšanje študija je omogočilo povečanje števila modulov na magistrskem študiju in poglobljeno doseganje prevajalskih kompetenc.
Z bolonjsko prenovo se je odprla tudi možnost za doktorski študij Prevodoslovja, ki smo ga začeli izvajati od leta 2007/2008. Od leta 2012/2013 naprej poteka v sklopu interdisciplinarnega doktorskega študija Humanistika in družboslovje.
Uvajanje prevajalskega in tolmaškega študija so od blizu spremljale prevajalske in tolmaške službe evropskih institucij, ki so predvsem tolmaški študij izdatno podprle s subvencijami. Na fakulteti je bil do študija prevajanja odnos ambivalenten: po eni strani so menili, da je premalo »znanstven« in preveč poklicno usmerjen, da bi ga uvrstili na Filozofsko fakulteto in da bi moral delovati kot inštitut, po drugi strani pa so menili, da oddelek ne potrebuje posebne pomoči pri promoviranju študija, ker bodo študentje kar sami drli na ta »modni« študij.
V več kot dvajsetih letih obstoja oddelka so se stvari precej spremenile: na eni strani se je prevodoslovje uveljavilo kot znanstvena disciplina, oddelek za prevajalstvo uživa ugled zaradi raziskovalne dejavnosti, pa tudi mnogih alumnov, ki so zaposleni v domačih prevajalskih podjetjih in v inštitucijah EU kot prevajalci ali tolmači, po drugi strani pa tudi prevajalski poklic ni več tako moden ali pa ga celo v šolah dijakom odsvetujejo, zato si na oddelku prizadevamo, da bi srednješolce kar najbolje informirali o študiju in možnostih zaposlitve, ki jih ta ponuja.
Katere študijske programe (na katerih stopnjah) ponujate študentom? V kakšni obliki poteka študij? Je mogoče prevajanje študirati tudi izredno?
Na BA stopnji sta trenutno dva programa, Medjezikovno posredovanje, ki se izteka, in Prevajalstvo, kakor se po novem imenuje program. Naziv Medjezikovno posredovanje je bil izbran ob prehodu na bolonjski študij, da se je dodiplomski program ločil od magistrskega programa Prevajanje, saj smo želeli poudariti. Do poimenovanja je prišlo v študijskem letu 2019/2020 zaradi občutka, da program na prvi stopnji ni dovolj prepoznaven.
Na magistrski stopnji ponujamo študij prevajanja z jezikovnimi kombinacijami slovenščina-angleščina-nemščina, slovenščina-angleščina-francoščina in slovenščina-angleščina-italijanščina ter dve skupni diplomi. Oddelek izvaja tudi dve skupni diplomi, Prevajanje: Pariz (MA) INALCO, Pariz (MA) ISIT in Prevajanje Gradec (MA). Skupni program je nadgradnja že obstoječih bolonjskih magistrskih programov in ponuja študentom in študentkam najodličnejše na obeh ustanovah. Študentje in študentke vsaj en semester študirajo na partnerski univerzi in tam opravijo obveznosti v obsegu 30 ECTS. Tako ne pridejo le v neposreden stik z jezikom in kulturo dveh jezikov, katerima se posvečajo, temveč jim je ponujena tudi možnost, da izbirajo med pestro ponudbo prevajalskih seminarjev na obeh inštitucijah. Na vsakega od programov se lahko vpiše do 5 študentov z Oddelka za prevajalstvo. Skupni program s Parizom se izvaja od študijskega leta 2010/2011, z Gradcem pa od leta 2011/12.
V bližnji prihodnosti načrtujemo še uvajanje dvopredmetnega študija, pri katerem bi študent kombiniral enega od jezikov in prevajalske skupne predmete na našem oddelku, drugega, ki ga na oddelku ne ponujamo, pa izbral med obstoječimi jezikovnimi študiji: veliko zanimanja za tovrstno kombinacijo je med azijskimi in slovanskimi jeziki.
Prevajalstvo je možno študirati le redno, študij poteka v obliki predavanj in seminarjev in je precej zahteven z ogromno sprotnega dela. Trenutno zaradi epidemije COVID 19 vse študijske dejavnosti potekajo na daljavo prek spleta.
Koliko študentov se odloča za študij pri vas/koliko študijskih mest imate na voljo vsako leto? Imate kaj statističnih podatkov o aktualnih študentih, alumnih?
Na BA-študiju razpisujemo 40 mest za kombinacijo slovenščina-angleščina-nemščina, 25 za kombinacijo slovenščina-angleščina-francoščina in 15 za kombinacijo slovenščina-angleščina-italijanščina. V zadnjih letih ob vpisu ni omejitev, bile pa so še 10 let nazaj, predvsem na kombinaciji s francoščino.
Na magistrskem študiju je razpisanih 20 mest na jezikovno kombinacijo in dodatnih 5 na skupno diplomo.
Budno spremljamo vključevanje naših diplomantov na trg dela. Narejena je bila tudi raziskava o alumnih po spolu ter o njihovi zaposljivosti. Nekaj grafov prilagam, prijazno jih je prispevala doc.dr. Tamara Mikolič Južnič, ki je do nedavnega skrbela za stike z alumni.
Kako skrbite za mednarodno vpetost študija?
Mednarodno vpetost študija zagotavljamo s članstvom v različnih mednarodnih združenjih, kot so CIUTI (Conférence Internationale Universitaire des Traducteurs et Interprètes; EMCI (European Masters in Conference Interpreting) in EMT (European Masters in Translation), z mednarodnimi projekti in projekti skupnih diplom s Parizom in Gradcem ter mnogimi možnostmi izmenjav Erasmus, ki jih imamo v vseh državah EU, po državah bivše Jugoslavije, pa tudi v Turčiji in Rusiji.
Leta 2004 je bil oddelek po predhodnem preverjanju kvalitete poučevanja in ocenjevanja prevajanja in tolmačenja ter kvalitete diplomantov in diplomantk sprejet v mednarodno združenje visokošolskih ustanov CIUTI. Oddelek je tako postal po Karlovi univerzi v Pragi edina institucija iz srednje in vzhodne Evrope, ki je izkazala zahtevano kvaliteto.
Junija 2005 je Oddelek za prevajalstvo postal polnopravni član mednarodnega konzorcija EMCI (European Masters in Conference Intepreting), ki sta ga ustanovili službi za tolmačenje pri Evropski komisiji in Evropskem parlamentu. S članstvom smo pridobili možnost izdajanja certifikata oz. evropskega magisterija ter izmenjav učiteljev in študentov iz najeminentnejših evropskih ustanov.
Oddelek za prevajalstvo je v mrežo EMT (European Master in Translation) vstopil ob njeni ustanovitvi leta 2014 in je v lanskem letu po pregledu dela in kompetenc, ki jih imajo diplomanti, podaljšal članstvo do leta 2024. Konzorcij EMT skrbi za kvalitetno izobraževanje in usposabljanje prevajalcev, ki bi lahko delali kot prevajalci za evropske institucije z natančno določenim naborom znanj in kompetenc in vsem diplomantom članic mreže daje znak kvalitete EMT.
Septembra 2016 je bil program Prevodoslovje sprejet v mednarodno mrežo International Doctorate in Translation Studies (Mednarodni prevodoslovni doktorski programi), ki se vzpostavlja v okviru mednarodnega prevodoslovnega združenja EST (European Society for Translation Studies).
Na oddelku skupaj z drugimi prevajalskimi šolami tudi organiziramo doktorsko prevajalsko šolo EMUNI.
Ali ohranjate stik z vašimi diplomanti, morda veste, kje se zaposlujejo po koncu študija?
Z diplomanti ohranjamo stike prek mreže alumnov, podatke redno preverjamo z anketami. Skrbnica alumnov je bila doc. dr. Tamara Mikolič Južnič, ki je to delo predala izr. prof. dr. Andrei Leskovec in izr. prof. dr. Primožu Jurku.
Prihodnost študija in poklica
Nekateri menijo, da so prevajalcem ob razvoju strojnih prevajalnikov in umetne inteligence šteti dnevi. Kako vi vidite prihodnost prevajalskega poklica in kako se v vašem oddelku prilagajate temu?
Na Oddelku za prevajalstvo so tehnološke vsebine del usposabljanja tako na dodiplomskem kot magistrskem študiju.
Oddelek sledi novim trendom je pripravil mednarodni interdisciplinarni program Digitalno jezikoslovje v sodelovanju s FDV in FRI ter Univerzo v Zagrebu in Masarykovo univerzo v Brnu, ki je trenutno v fazi akreditacije.
Sama sem mnenja, da so prevajalska orodja odlična stvar, če jih uporabljajo usposobljeni prevajalci, nikakor pa stroj ne more nadomestiti človeka. V francoščini na primer obstaja cel kup fraz, ki jih stroj ne bo mogel nikdar ustrezno prevesti brez asistence človeka, to so fraze, ki vsebujejo dvojne negacije ali tako imenovani ne expletif. Obstaja pa bojazen, ki je v našem globaliziranem svetu realna: da bodo ljudje poenostavili komunikacijo do te mere, da računalnik z njihovimi izrazi ne bo imel nobenih težav. Ampak to ne bo več naša kultura.
Zakaj menite, da je študij prevajanja še vedno relevanten in potreben?
Po mojem mnenju jezik predstavlja največje človekovo bogastvo. Nekatere teorije postavljajo v ospredje reprezentativno funkcijo jezika, druge sporazumevalno. Ne glede na to, katero izberemo, se pomen jezika ne zmanjša. V naši družbi vse znanje med ljudmi prehaja prek jezika. Tudi matematično ali fizikalno ali katero koli naravoslovno znanje moramo izraziti z jezikom. In študije med otroki z učnimi težavami so pokazale, da je bil problem učnega neuspeha pri matematiki največkrat povezan z jezikovnim primanjkljajem.
Če na jezik gledamo kot na sredstvo sporazumevanja, je prevajalec, ki poleg svojega jezika razume še vsaj dva tuja jezika, posrednik pri mednarodni komunikaciji, in omogoča, da se ta odvija v civiliziranih okoliščinah. Dobro izobražen prevajalec lahko primerno uravnava sporazumevanje med pripadniki različnih kultur, moderira sporočila, ki jih pošiljamo med narodi in skrbi za strpno in nenasilno komunikacijo. Skozi jezik lahko bolje razume čas in družbo, v kateri se nahaja, in skrbi za pretok glavnih idej, ki so znanilke določenih obdobij. Prevajalec je več kot le oseba, ki prevede besedilo iz enega jezika v drugega, je posrednik med kulturami.
Študij jezikov že sam po sebi predstavlja bogastvo in oblikuje človeka, predvsem mladega, tako, da mu razširi obzorje in ga naredi občutljivega za lastno kulturo in kulture, ki so z njo v stiku. Študij prevajalstva vzpostavlja vezi med jeziki in kulturo in daje študentom široko znanje in kompetence. Poleg tega pa študij zahteva tudi precej treninga vzdržljivosti in okrepi določene osebnostne lastnosti kot so strpnost do različnih kultur in drugače mislečih, prilagodljivost, vztrajnost, perfekcionizem.
