Kako veš, da postajaš prevajalec, ali 7 značilnosti študentov prevajalstva

Na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani  ponujajo dodiplomski študij prevajalstva, študentje pa lahko izbirajo med jezikovnimi kombinacijami slovenščina-angleščina-nemščina, slovenščina-angleščina-francoščina in slovenščina-angleščina-italijanščina. Študentje smo med seboj precej povezani. V pogovorih pogosto ugotovimo, da se vsakodnevno srečujemo s podobnimi izkušnjami, ki niso nujno povezane le s študijsko snovjo. Izbrani študij je vplival tudi na naša vsakodnevna življenja.  Vas zanima, kaj se zgodi, ko začneš študirati prevajalstvo? Tutorji Oddelka za prevajalstvo smo opazili naslednjih sedem značilnosti.

1. Začneš mešati izraze v treh jezikih.

»Pourquoi don’t you mettez some savon in your bed-chambers? Est-ce que vous pensez I will steal it?« To je sicer napisal Mark Twain v The Innocents Abroad, a ni prav daleč od tega, kar bi izrekel študent prevajalstva po tem, ko je imel na urniku francosko fonetiko, angleško fonetiko, takoj zatem pa še kakšno uro francoskega jezika in prevajanja. Ker na Oddelku za prevajalstvo študiramo kombinacijo kar treh jezikov, smo študentje pravi poligloti, tako da si lahko predstavljate, koliko besed hkrati šviga po naših možganih.

2. Za vsako nalogo imaš na računalniku odprtih 20 zavihkov.

»Samo nekaj bom še preverila,« je rekla študentka prevajalstva, čez dobrih deset minut pa je imela odprtih že kakšnih 20 zavihkov. Marsikdo bi si mislil, da prevajalci za svoje delo potrebujemo le dober dvojezični slovar, a to nikakor ne drži. Prevajalci moramo biti namreč odlični raziskovalci, saj se pri svojem delu srečujemo z besedili z najrazličnejših področij – od turizma, umetnosti in ekonomije do medicine, prava in še bi lahko naštevali. Pri vsaki nalogi imamo tako odprte zavihke s spletno dostopnimi slovarji, korpusi in preostalimi spletnimi jezikovnimi viri, poleg tega pa še zavihke, v katerih iščemo vzporedna besedila, razlage določenih pojmov ali terminov, obenem pa imamo pogosto v rokah ali na delovni mizi še kakšno enciklopedijo ali specializiran slovar, ki še vedno lovi prah na knjižni polici.

3. Ne spomniš se, v katerem jeziku si nekaj prebral.

Učimo se vsaj dveh tujih jezikov in že v sklopu študija moramo prebrati marsikatero besedilo. Da bi bili še bolj v stiku s temi jeziki, pogosto spremljamo tudi tujejezične medije. Ker oba tuja jezika dobro znamo, se nam včasih zgodi, da si zapomnimo informacije, o katerih smo brali, pozabimo pa, v katerem jeziku je bilo besedilo zapisano. Morda pa to ni tako slabo, saj to pomeni, da tuje jezike dobro razumemo!

4. Opažati začneš slovnične napake drugih.

Se vam je že kdaj zgodilo, da vam je nekdo nekaj razlagal, vi pa ste ves čas tiho popravljali slovnične napake? Ali pa ste na obvestilu na oglasni deski opazili, da je kakšna vejica odveč, in se zadrževali, da je ne bi kar sami popravili? No, študentom prevajalstva se to dogaja kar naprej, saj med študijem pridobimo odlične kompetence tudi na področju slovnice in pravopisa. Sčasoma se sicer navadiš, da ljudem ni vljudno skakati v besedo in da morda niso vsi študirali jezikoslovja, a saj nam ne morejo zameriti, kajne?

5. Jezike začneš povezovati med seboj.

Zaradi poglabljanja v vsaj tri različne jezike začnemo med njimi opažati podobnosti. Čeprav se nam včasih zdi, da nekatera jezikovna pravila niso logična, nam obširnejše poznavanje jezikov včasih pomaga pri povezovanju različnih delčkov. Tako lahko opazimo, da v angleščini najdemo več dvojnic, od katerih ena izhaja iz germanskih, druga pa iz romanskih jezikov, na primer start in commence, opazimo, da nekatere besede in besedne zveze, ki se zdijo slovenske, izvirajo iz nemščine, na primer malica iz mahlzeit, opazimo podobnost med sestavo morebiti, maybe in peut-être ter da je petroleum sestavljen iz petra in oleum in je tako v resnici olje skal.

6. Tvoja zgodovina brskanja postane zelo pestra.

Prevajalci dobro poznamo pravopisna, slovnična in pravorečna pravila tako izhodiščnega kot ciljnega jezika, vendar pa nikoli ne moremo poznati vsake teme, ki jo besedilo lahko obravnava. Zato moramo vse to preveriti. Včasih se pošalimo, da smo prevajalci na spletu vedno varni. Ko v isti uri raziskuješ o tem, kako v angleščini zapišemo ime Nikita Hruščov, katerega spola je Kim Jo-džong, kaj točno je parapet, kako na začetku povedi zapišemo besedo iPhone in ali se kokcidioza pojavlja pri kuncih ali zajcih, s svojim brskanjem vse algoritme tako zmedemo, da niso prepričani, kako nas obravnavati.

Vir: Facebook

7. Začneš braniti odločitve drugih prevajalcev.

Dlje kot spoznavaš prevajalstvo, bolje razumeš odločitve drugih prevajalcev, ki si jih nekoč obsojal. Če v filmu oseba nekemu strahopetcu reče, da je chicken, v podnapisih pa ne najdemo ničesar o piščancu, to ne pomeni, da prevajalec ne pozna niti osnovnih besed za živali, temveč da se zaveda, da v slovenščini tistim manj pogumnim ne rečemo, da so piščanci, in je zato treba izbrati drugačen prevod. Povsem razumljivo je, da je v podnapisih včasih izpuščeno kaj, kar je oseba v filmu rekla, saj lahko za prevod porabimo le določeno število znakov, sicer bi bila hitrost branja za gledalca previsoka. Kak nenavaden prevod naslova filma pogosto sploh ni prevajalčeva rešitev, temveč posledica odločitve medijskih hiš, ki želijo z njim pritegniti pozornost in zagotoviti čim večjo gledanost.

Gotovo obstaja še več lastnosti, ki družijo bodoče in že čisto prave prevajalce. Čeprav prevajalčevo delo večinoma poteka pred računalnikom, je vsekakor pestro. Ker spoznavamo različne jezike, različne tipe besedil in različne vidike prevajanja, imamo v prihodnosti možnosti za različne usmeritve, zelo verjetno pa je, da nas bodo ne glede na izbrano kariero omenjene lastnosti spremljale vse življenje.

Če vas zanima študij prevajalstva, ste vljudno vabljeni na informativne dneve 12. in 13. februarja 2021. Več o Oddelku za prevajalstvo najdete tukaj.

Poglej komentarje (0)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

 

Izdelava spletne strani: Marko Gustinčič, Nino Šuligoj

© 2021 Vse pravice pridržane

 

Na začetek