Delo Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru v času koronavirusa
V današnjem času si poklicni prevajalci in tolmači ne moremo predstavljati, da bi svoj poklic opravljali brez uporabe tehnologij. Pravzaprav je naš poklic popolnoma odvisen od najrazličnejših orodij in zahteva visoko raven informacijske pismenosti. Sem sodita na primer programska oprema za prevajanje in uporaba spletnih virov, čemur na svojih študijskih programih oddelek posveča veliko pozornosti. Kljub temu je pandemija koronavirusa presenetila tako pedagoški kader kot tudi študente, saj se je celoten študijski proces praktično čez noč preselil v spletno učno okolje. Ob tehnični podpori univerze in fakultete smo se s tem izzivom tudi uspešno spopadli in izobraževanje nadaljevali v okolju MS Teams in Moodle.
Vaje in predavanja so se na spletu odvijala nemoteno, predavatelji so zaznali celo večjo prisotnost študentov. Tudi študentsko projektno delo in zagovori zaključnih del so uspešno potekali na spletu. Študentje menijo, da študijski proces in medsebojno sodelovanje potekata sicer dobro, obenem pa ocenjujejo, da je študijskih obveznosti sedaj več. Spletna oblika poučevanja je namreč bolj osredinjena na posameznega študenta. Če torej povzamemo, izredne razmere na delovanje Oddelka za prevodoslovje tako niso imele pretiranih negativnih posledic.
So pa študentje tisti, ki kljub družbenim omrežjem, ki omogočajo medosebno komunikacijo, zelo pogrešajo druženje s sovrstniki in osebni stik. Obenem sta jim onemogočena tudi udeležba in mreženje na številnih prireditvah in dogodkih, ki jih oddelek organizira vsako študijsko leto, kot so poletne šole, festivali, predavanja visokošolskih učiteljev iz tujih in domačih univerz, obiski strokovnjakov iz prakse ter predstavnikov prevajalskih podjetij in evropskih institucij.
Kljub omejitvam zaradi izrednih razmer so člani Oddelka za prevodoslovje dejavni tudi zunaj študijskega procesa. Poleg izobraževanja na daljavo in znanstvenoraziskovalnega dela oddelek v času pandemije sodeluje z Združenjem konferenčnih tolmačev Slovenije – ZKTS, v okviru katerega posebna delovna skupina pripravlja smernice in nasvete za tolmačenje na daljavo. Pandemija je namreč zaradi prepovedi številnih prireditev in posledične odpovedi tolmačenj drastično zmanjšala obseg dela konferenčnih tolmačev in tako še dodatno razkrila pasti samostojnega opravljanja tega poklica. Kot tehnološko izvedljiva alternativa se je izkazalo tolmačenje na daljavo. Večje povpraševanje po tej storitvi pa je razkrilo, da je vsaj v Sloveniji to področje, predvsem kar zadeva standarde, še nedorečeno. To le še potrjuje ugotovitev v lani objavljeni Beli knjigi o prevajanju (Zidar Forte, 2019), da tehnologije in spletna orodja korenito spreminjajo delovne procese prevajalcev in tolmačev, ter kaže na pomen sodelovanja vseh deležnikov – od prevajalcev in tolmačev ter naročnikov do izobraževalnih ustanov in poklicnih društev. Zavedamo se, da bo digitalizacija še naprej narekovala spremembe v našem poklicu, zato bo Oddelek za prevodoslovje prihodnje generacije dodatno spodbujal k agilnemu načinu razmišljanja, da se bodo lažje odzvali na nihanja ter spremembe na trgu dela.
Pandemija je na različne načine prizadela vse poklice, še posebej tolmače. Prevajalci so imeli več sreče in so se na nastale razmere odzvali s humorjem:
Avtorica: lekt. dr. Sara Orthaber, Oddelek za prevodoslovje FF UM
