Študij prevajanja je v Sloveniji možen na fakultetah v Kopru, Ljubljani in Mariboru. Želite izvedeti, kako poteka študij na Oddelku za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, kaj omogoča študentom in zakaj bodo za prevajanje in tolmačenje vedno potrebni ljudje? Odgovarja predstojnica oddelka lekt. dr. Aleksandra Nuč.
Lahko poveste nekaj več o ustanovitvi in umestitvi prevajalskega oddelka na vaši fakulteti?
Študijske programe smo začeli pripravljati v predpristopnem obdobju k Evropski uniji, ko se je v slovenskem prostoru bistveno povečala potreba po prevajalcih in tolmačih. V študijskem letu 2002/03 sta se na Oddelku za germanistiko in Oddelku za anglistiko takratne Pedagoške fakultete že izvajala prva študijska programa Prevajanje in tolmačenje – nemščina ter Prevajanje in tolmačenje – angleščina. Z začetkom bolonjskega procesa je bil nato ustanovljen Oddelek za prevodoslovje, v okviru katerega se je začela priprava študijskih programov za prvo stopnjo Medjezikovne študije za angleški, nemški in madžarski jezik, ki smo jih začeli izvajati v študijskem letu 2008/09. V študijskem letu 2011/12 smo začeli izvajati tudi drugostopenjski študijski program Prevajanje in tolmačenje, v sklopu katerega je bilo možno študirati nemščino, angleščino in madžarščino, danes pa vključuje tudi hrvaščino.
Katere študijske programe (na katerih stopnjah) ponujate študentom? V kakšni obliki poteka študij? Je mogoče prevajanje študirati tudi izredno?
Na prvi stopnji izvajamo študijska programa Prevajalske študije – angleščina in Prevajalske študije – nemščina. Posebnost teh programov je, da gre za dvopredmetni študij. Študent lahko tako prevajalsko študijsko smer veže s katerimkoli nepedagoškim programom, npr. sociologijo ali psihologijo. Študij poteka tri leta in ponuja široko humanistično in družboslovno izobrazbo. Po končani prvi stopnji študenti še ne dobijo naziva prevajalec oz. tolmač, pridobijo pa veliko znanja z različnih področij, npr. kulture, literature, jezika in tudi prevajanja. Študij na drugi stopnji je enopredmetni in traja dve leti. V letošnjem študijskem letu je mogoče izbirati med angleščino, nemščino in hrvaščino. Študijski program je akreditiran tudi za madžarščino, ampak se trenutno ne izvaja. Na tej stopnji vezava z drugimi predmetnimi področji ni več možna, študij poteka le v izbrani jezikovni kombinaciji znotraj programa, npr. angleščina in nemščina. Po koncu tega študija, ki je ozko specialistično zastavljen, študenti prejmejo naziv magister/magistrica prevajalstva. Na nobeni stopnji ni mogoče študirati izredno.
Koliko študentov se odloča za študij pri vas/koliko študijskih mest imate na voljo vsako leto? Imate kaj statističnih podatkov o aktualnih študentih, alumnih?
Na prvi stopnji vsako leto razpišemo 30 mest za angleščino in 20 mest za nemščino. Trenutno je v vseh treh letnikih prve stopnje 53 študentov, vključno s ponavljavci. Na drugi stopnji ponujamo 18 mest za vpis v prvi letnik, trenutno je v obeh letnikih 19 študentov. Imamo pa tudi 49 alumnov.
Kako skrbite za mednarodno vpetost študija?
Mednarodno smo zelo dejavni, saj smo del dveh mednarodnih mrež, ki ju koordinira članica Oddelka za prevodoslovje izr. prof. dr. Vlasta Kučiš. Prva je Trans v okviru mreže CEEPUS, ki nas povezuje z 19 partnerskimi univerzami iz srednje in jugovzhodne Evrope. Študentom omogoča mobilnost med univerzami, predvsem z izmenjavami, enkrat letno pa se organizira tudi mednarodna prevodoslovna akademija. Sodelujemo tudi v avstrijski mreži CEEPUS. Tudi tukaj lahko študenti odhajajo na izmenjave. Pod vodstvom izr. prof. dr. Vlaste Kučiš smo vključeni še v mednarodni projekt TRANSLAW, v okviru katerega se analizira stanje tolmaških storitev na področju skupnostnega tolmačenja, ter v bilateralni program s Hrvaško, ki je tudi namenjen raziskavam tolmačenja za begunce.
Organiziramo pa tudi strokovne ekskurzije na institucije Evropske unije. Kot na vseh drugih fakultetah imajo študenti tudi možnost izmenjav s programom Erasmus. Vsaj enkrat letno na oddelku organizirajo delavnice tudi predstavniki Evropske komisije in Evropskega parlamenta.
Ali ohranjate stik s svojimi diplomanti, morda veste, kje se zaposlujejo po koncu študija?
Da, z njimi ohranjamo tesne stike. Kot sem že povedala, imamo 49 alumnov. Eden tolmači za Evropski parlament, imamo tudi prevajalke v Bruslju, na sodišču v Luksemburgu in v Lidlu. Nekateri prevajajo za mednarodne agencije, kot je Booking, ali pa ustanavljajo svoja podjetja v tujini, kot je npr. graško podjetje za optimizacijo spletnih strani SirPauls Online Marketing. Ena študentka se je zaposlila kot lektorica na veleposlaništvu v Argentini, en študent je urednik v Studiu madžarskih programov na RTV Slovenija in ena študentka je radijska voditeljica ter skrbi za marketing na Radiu Murski val. Nekateri alumni so postali tudi zunanji sodelavci našega oddelka in izvajajo praktično naravnane predmete, kamor vnašajo svoje dragocene izkušnje s trga prevajanja in tolmačenja. V učni proces jih vključujemo tudi z organizacijo predavanj in delavnic, na katerih študente seznanijo s svojim prehodom iz študijske v poklicno pot.
Nekateri menijo, da so prevajalcem ob razvoju strojnih prevajalnikov in umetne inteligence šteti dnevi. Kako vi vidite prihodnost prevajalskega poklica in kako se na vašem oddelku prilagajate temu?
Poklic prevajalca se zagotovo spreminja, saj se strojni prevajalniki razvijajo že od 60. let prejšnjega stoletja. Čeprav kažejo dobre rezultate na področju standardiziranih besedil predvsem na ravni posameznih povedi, pa na ravni celotnega besedila še niso dovolj kakovostni. Konec koncev računalnik nima enakega znanja kot prevajalec. Na oddelku trenutno zaradi kadrovskih težav nismo dejavni na tem področju. Na drugostopenjskem študijskem programu smo ponujali predmet Strojno prevajanje, ki pa se trenutno žal ne izvaja. Študente s strojnimi prevajalniki seznanjamo npr. v sodelovanju z Evropsko komisijo, ko njihovi prevajalci na delavnicah predstavijo med drugim tudi svoje tovrstne prevajalnike, pri čemer opozarjajo tudi na njihove pomanjkljivosti. Menim, da prihodnost prevajalcev zaradi strojnih prevajalnikov ni ogrožena, spreminja se samo način dela. Največji vpliv na prihodnost prevajalcev bodo imeli naročniki. Če bodo imeli za glavno merilo pri oddaji naročila hitrost prevoda, bodo seveda prej posegli po strojnem prevajalniku. Tisti, ki pa bodo želeli v prvi vrsti kakovosten prevod, s strojnimi prevodi ne bodo zadovoljni – prevajalec jih bo moral vsaj še pregledati in popraviti, kar pa zahteva čas. Naročila bodo seveda tudi odvisna od namena uporabe prevoda. Kadar bo prevod namenjen npr. interni komunikaciji v podjetju, bo strojni prevajalnik najverjetneje zadostoval, kadar pa bo šlo za komuniciranje z zunanjo javnostjo, pa zagotovo ne.
Zakaj menite, da je študij prevajanja še vedno relevanten in potreben?
Študij prevajanja je še vedno relevanten, ker ljudje med sabo komuniciramo. Dokler sodelujemo na državni, občinski in regionalni ravni, bosta prevajanje in tolmačenje potrebna. Res je, da vsi govorimo tuje jezike, ampak ne dovolj dobro in ne na ravni naravnega govorca – še posebej ne pri pisnem izražanju. Podoba poklica se bo sicer spremenila, ne znam si pa predstavljati, da bi poklic prevajalca ali tolmača izumrl. V Beli knjigi o prevajanju je predstavljena npr. analiza prometa v Sloveniji, v kateri je bilo ugotovljeno, da promet največjih prevajalskih agencij narašča. Tudi ameriško Ministrstvo za delo je ugotovilo, da se bodo do leta 2028 možnosti za prevajalce povečale za 19 %. Trend torej še vedno narašča, kar ni presenetljivo.
