Tako kot praktično vsi poklici so tudi konferenčni tolmači in ZKTS (Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije) med pandemijo koronavirusa v zadnjih mesecih morali spremeniti svoje delovanje. Andreja Skarlovnik Ziherl, predsednica ZKTS, nam je konec aprila zaupala, kako se je združenje prilagajalo na nenavadne razmere.
Kot veliko drugih poklicev se tudi konferenčni tolmači med pandemijo bolezni covid-19 soočamo s skoraj popolno zaustavitvijo našega dela. Vsi dogodki v Sloveniji so odpovedani že od začetka oz. sredine marca, to pa velja tudi za večino dogodkov na ravni EU, ki je pomemben delodajalec. To pomeni, da so se številni kolegi znašli v stiski, zato v ZKTS iščemo načine, kako si pomagati in se pripraviti na naslednje mesece. Tudi po odpravi zaščitnih ukrepov se stanje še dolgo ne bo vrnilo na stare tire.
ZKTS zbira informacije o odpovedih tolmačenj, da bomo imeli jasnejšo sliko o ekonomskih in poslovnih razsežnostih. Pripravili smo smernice za tolmačenje med epidemijo covid-19, ki vsebujejo nasvete za tolmače, kako čim bolje zaščititi svoje zdravje, in za govornike, ki uporabljajo platforme za sestanke na daljavo.
Kolege s sedežem v Sloveniji sproti obveščamo o za nas relevantnih vladnih ukrepih za blaženje posledic epidemije in možnostih uveljavljanja pravic (za samozaposlene in druge pravno-formalne oblike delovanja).
Zaradi pandemije se širi pogostnost uporabe tolmačenja na daljavo. Ta tehnologija je relativno nova in pomeni nekatere nove strokovne izzive in zdravstvena tveganja (npr. za sluh, dodaten stres in kognitivni napor, dodatna opravila med tolmačenjem itd.). Zahteva dodatne finančne naložbe tolmačev (v primerne slušalke, internetno povezavo, zmogljiv računalnik ipd.). Sočasno pa lahko ta tehnologija odpira tudi poslovne priložnosti, zato je treba razvoj spremljati. V ZKTS smo zato vzpostavili posebno Delovno skupino za tolmačenje na daljavo, da bi oblikovali smernice in priporočila. Pri tem moramo opredeliti, kakšna je potrebna tehnična oprema, kateri načini tolmačenja na daljavo so s strokovnega vidika ustreznejši (na lokaciji enega od sodelujočih, v t.i. tolmaških vozliščih ali od doma). Nujno je imeti na voljo tehnično podporo in biti predhodno usposobljen. Seveda pa ne gre pozabiti niti na vidik odgovornosti za varstvo podatkov in delovanje spletne povezave, kadar se za tolmačenje uporablja platforma, ki deluje prek oblaka.
Delovna skupina je pripravila Anketo o tolmačenju na daljavo in pričakujemo, da bodo prve analize zbranih podatkov na voljo sredi maja.
Razmišljamo tudi o tem, kako bi v tem času pomagali članom ohranjati tolmaško kondicijo. Obveščamo jih o storitvah, ki so v času pandemije brezplačne, kot so tolmaške vaje na spletu in spletni seminarji o tolmaških temah, obenem pa spodbujamo člane, da sami pripravijo krajše spletne tečaje za kolege in podobno. Uvedli smo redne virtualne klepete s kolegi, ki so med člani zelo dobro sprejeti, saj nam omogočajo ohranjanje neposrednega stika in izmenjavo stališč glede aktualnih tem.
Še naprej se povezujemo z drugimi društvi v prizadevanju za krepitev položaja jezikovnih poklicev. Tako smo npr. sodelovali pri spletni okrogli mizi ob prvi obletnici izida Bele knjige o prevajanju, ki je bila objavljena na svetovni dan knjige, 23. 4. 2019.
Pozitivna plat dogajanja v teh izrednih razmerah je, da se je tolmaška skupnost še tesneje povezala. Okrepili smo komuniciranje z javnostjo prek naše spletne strani in bloga, prav tako pa smo dejavni na družbenih omrežjih Facebook, LinkedIn in Twitter. V kratkem bomo odprli svoj kanal na omrežju YouTube, sredi aprila pa smo tudi izdali nov izvod novičnika NaGlas!.
Predvsem se nam zdi pomembno, da v tej situaciji nihče ne ostane sam, da smo vključeni v strokovno združenje, kjer si med seboj pomagamo in se obveščamo.
Svoje misli o delovanju Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije je z nami delila predsednica združenja Andreja Skarlovnik Ziherl.
