Z razmahom interneta se je povečala tudi potreba po spletni prisotnosti. Predvsem za poslovne subjekte velja načelo »če te ni na internetu, te ni«. Morda se še spomnite klasičnih vizitk oziroma posetnic? Sicer še niso povsem utonile v pozabo, a njihovo prvotno vlogo uspešno izpodriva svetovni splet. In tu se pojavi vprašanje: kaj pa prevod spletne strani?
Dandanes skorajda ni več podjetja, ki ne bi imelo vsaj t. i. spletne vizitke (to je spletna stran brez podstrani z najosnovnejšimi podatki o podjetju), če že ne celotne spletne strani z izčrpno predstavitvijo vizije in poslanstva podjetja, opisom storitev in ponudbe.
Poleg tega, da nam ponuja razvedrilo v obliki fotografij ljubkih mačk in duhovitih »memov«, je svetovni splet tudi odlična dopolnitev in nadgradnja tradicionalnih prodajnih poti. V tem smislu se v prihodnost zazrta podjetja še kako dobro zavedajo potenciala tujih trgov in posledično pomena spletne prisotnosti v vsaj enem tujem jeziku.
Prednosti poslovne spletne strani v tujem jeziku
- Mednarodni doseg in predstavitev podjetja tujim strankam: s stranjo v tujem jeziku lahko vaše podjetje nagovori neprimerno večji krog potencialnih strank. To je tudi izvrstna priložnost za vstop na tuje trge in kasneje krepitev prepoznavnosti znamke.
- Kakovosten prevod kaže, da podjetje ceni svoje stranke iz tujine: privlačen in pravilen jezik je sicer le kamenček v mozaiku pridobivanja strank, ki pa lepo ponazarja, da ima podjetje posluh tudi za na videz manj pomembne podrobnosti, kot je denimo ustrezna jezikovna predstavitev.
Kaj je kakovosten prevod spletne strani?
Kakovosten prevod upošteva ciljno publiko in ima temu prilagojen slog in besedišče. Nujno je sprotno usklajevanje med naročnikom prevoda in prevajalci. Prevajalec_ka oz. prevajalska ekipa lahko dobro opravijo svoje delo, če naročnik zagotovi ustrezne referenčne vire, glosarje, povratne informacije – da torej aktivno sodeluje v procesu nastajanja prevoda.
Naročiti prevod pri samostojnem prevajalcu ali agenciji?
Pri naročilu prevoda spletne strani se podjetja znajdejo v zagati, ali izbrati samostojnega prevajalca ali raje agencijo. Obe možnosti imata svoje prednosti in pomanjkljivosti. V primeru obsežnih projektov, kjer je treba vključiti več prevajalcev za različne jezike, se podjetja pogosteje odločajo za agencije, ki imajo zmogljivosti in vire, da prevzamejo s tem povezano organizacijo in razporeditev dela.
Po drugi strani lahko podjetje kot neposredni naročnik prevoda s samostojnim prevajalcem vzpostavi pristnejši odnos. Tak »stalni« prevajalec_ka sčasoma poglobljeno spozna področje, pridobi potrebno izrazje in usvoji primeren slog. Nekoč so velika podjetja v večji meri imela zaposlene hišne prevajalce. Danes prevajalce zaposluje le še peščica podjetij, večina se jih zaradi nižjih stroškov namreč odloča za zunanje izvajalce.
Je treba prevesti celotno spletno stran?
Morda je za začetek dovolj, če določite vsebine, ki naj bodo prevedene prednostno: osnovni podatki o podjetju in storitvah ter jedrnat opis storitev oz. izdelkov. Nato lahko postopno dodajate prevedene vsebine, kar je cenovno ugodnejše in morda lažje izvedljivo v okviru danega proračuna.
Za začetek ni treba prevesti celotne palete izdelkov do potankosti, zadostujejo že osnovni opisi, ki jih je mogoče sčasoma razširiti.
Ob morebitnih finančnih omejitvah velja razmisliti o tem, kateri jezik in ciljni trg je najpomembnejši za podjetje. Slovenska podjetja najpogosteje naročajo prevode strani v angleščino, pogosto pa so strani dodatno prevedene v nemščino, italijanščino, hrvaščino in ruščino, odvisno od ciljnega trga.
Pasti hitrih in poceni rešitev
Premišljeno prevedena spletna stran sporoča, da podjetje stremi h kakovosti na vseh področjih. Sporoča, da podjetje ceni tuje trge in strank v tujini ne podcenjuje z nerodnim ali celo napačnim strojnim prevodom.
Na spletu kar mrgoli primerov prevajalskih »kiksov«, ki segajo vse od prikupno komičnih do pravih blamaž, ki so podjetjem poleg posmeha povzročili še precejšnjo gmotno škodo. Avgusta 2020 je na primer mehiško ministrstvo za turizem objavilo izjavo z opravičilom v zvezi s strojnimi prevodi svojih spletnih strani v angleščino in naznanilo, da je vložilo tožbo zoper odgovorne, saj so se na uradnih straneh ministrstva znašli angleški prevodi, kot sta Plemeniti za mehiško zvezno državo Hidalgo oziroma Vojščak za zvezno državo Guerrero, mesto Tulum pa je prekrščeno kar v Pajac.
Dobro je imeti v mislih, da se ugleda podjetja ne gradi zgolj s storitvami in proizvodi, ki jih to ponuja, temveč tudi z njegovo jezikovno podobo. Zato poskrbite za jezikovni pregled spletne strani in se premišljeno odločajte za prevode v tuje jezike.
Andreja Golob je kot prva generacija prevajalske smeri na FF v Mariboru študirala angleščino in nemščino, nepedagoška smer. Kot samostojna prevajalka deluje že več kot 10 let. Pojasnjuje, da se izogiba le tehničnim prevodom – ostalega pa se kar loti. Všeč ji je, če je lahko žanrsko fluidna, da se ne zasiti in naveliča enega področja. To pomeni, da po kaki pogodbi z veseljem presedla na marketing ali turizem. V prostem času si, kot pravi, po nepotrebnem zapleta življenje s tuhtanjem o rimah za prevode pesmi in popevk. 🙂 Rada brska po starih besedah, zato ne preseneča, da skrbi tudi za skupino Pozabnice. Ne gre pozabiti pa niti tega, da je Andreja tudi idejna mati in varuhinja slovitega konjteksta – člani skupine Prevajalci, na pomoč že vedo, za kaj gre, drugi vabljeni k včlanitvi.
