Ste že slišali za ZTSZJ? Poznate notranji ustroj združenja, njegovo poslanstvo, dogodke in usposabljanja, ki jih pripravlja? Vas zanima, kaj o svojih izobraževalnih in delovnih izkušnjah povedo člani – tolmači znakovnega jezika – in kako o spopadanju združenja s koronavirusno pandemijo razmišlja direktorica zavoda? Predstavljamo Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik.
Kdo, kaj in zakaj?
Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je nevladna neprofitna organizacija, ki z namenom uresničevanja pravice gluhih in gluhoslepih oseb do uporabe znakovnega jezika, povezovanja poklicne skupine in strokovnega izpopolnjevanja združuje tolmače in tolmačice slovenskega znakovnega jezika. Ustanovila ga je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, njegove naloge in odgovornosti pa so podrobno razčlenjene v Zakonu o uporabi slovenskega znakovnega jezika iz leta 2002.
V kakšni sestavi?
Združenje sestavlja več organov, in sicer tričlanski svet zavoda – sestavljen iz predstavnika ustanovitelja, izvajalcev dejavnosti (tolmačev) in uporabnikov (gluhih oseb) –, strokovni svet, direktor ali direktorica, častno razsodišče in disciplinska komisija, člani združenja pa so kvalificirani tolmači znakovnega jezika, navedeni na Listi tolmačev po svoji osnovni regiji delovanja.
Kaj je temeljno poslanstvo?
Osrednje poslanstvo združenja je zagotavljanje kakovostnega tolmačenja iz ali v slovenski znakovni jezik, s čimer skrbi za nemoteno pretočno komunikacijo med gluhimi/gluhoslepimi in slišečimi osebami. To dosega predvsem s pripravljanjem obsežnih tečajev slovenskega znakovnega jezika, na katerih prihodnji tolmači usvajajo slovenski znakovni jezik, spoznavajo življenja in potrebe gluhih, se izobražujejo na področju veljavnih predpisov socialnega in invalidskega varstva ter razvijajo sposobnosti strpnosti, vživljanja in spoštovanja, čemur ob zaključku sledi zahteven izpit za pridobitev certifikata. O formativni izkušnji usposabljanja iz prve roke izvemo sledeče:
»Usposabljanje za tolmače v okviru ZTSZJ mi je dalo predvsem dve ključni življenjski izkušnji. Ob stiku z gluhimi predavatelji sem pilila svoje znanje znakovnega jezika, spoznavala kulturo gluhih in iz njihovih osebnih izkušenj spoznavala, kako pomembno vlogo ima zanje tolmač. Izjemno vrednost pa vidim tudi v odnosu, ki smo ga stkale s soudeleženkami usposabljanja. Nekatere danes delujemo kot certificirane tolmačice, ki smo druga drugi na voljo za vprašanja, dileme in oporo.« (Špela Uršič Andres, tolmačica slovenskega znakovnega jezika)
Podobno razmišljata tudi drugi udeleženki tečaja:
»Ker pred izobraževanjem za tolmača na ZTSZJ nisem imela prav veliko znanja o znakovnem jeziku in o gluhi skupnosti, sem skoraj vse informacije pridobila na združenju. Pridobila sem si veliko besedišča, dobra plat pa je bila tudi, da so poučevale gluhe osebe, ki so lahko iz prve roke podale mnenje o razumljivosti naših kretenj. Zelo sem vesela, da sem se vpisala na izobraževanje, saj sem s tem našla svojo službeno pot, v kateri res uživam.« (Staša Stergar, tolmačica slovenskega znakovnega jezika)
»Najbolj so mi ostali v spominu začetki naše skupine, ko je bil nivo znanja jezika nižji in je bila vsaka kretnja izziv. Nato pa smo kar naenkrat ‘poletele’ in se začele zavedati, da pravzaprav ‘govorimo’ nov jezik!« (Maruša Hočevar, tolmačica slovenskega znakovnega jezika)
Nabor najzanimivejših informacij o poklicu tolmača znakovnega jezika si lahko ogledate v tem prispevku.
Poleg usposabljanja prihodnjih tolmačev združenje med drugim tudi celostno ureja poklicno področje (vodi listo tolmačev, predlaga tarifo za plačilo stroškov tolmača, vodi evidenco opravljenih storitev tolmačenja, nadzoruje kakovost izvajanja storitev …), skrbi za nenehen razvoj slovenskega znakovnega jezika – priprava Slovarja slovenskega znakovnega jezika in drugih publikacij – in zagotavlja vse potrebne informacije zainteresiranim gluhim in slišečim osebam.
Kaj pa koronavirus?
Kot številna druga društva je tudi ZTSZJ v času pandemije koronavirusa moralo prilagoditi svoje delovanje in najti način varnega opravljanja poslanstva kljub ogrožajočim razmeram. Tolmači so v sodelovanju z združenjem iskali in našli številne rešitve (tolmačenje na daljavo prek programa Skype ali telefonskega videoklica, uporaba posebnih mask za gluhe z okencem, ki omogoča branje z ustnic, nošenje vizirjev …), poseben izziv pa so predstavljale tudi dolge vladne novinarske konference s čisto novim izrazjem, še neznanim v slovenskem znakovnem jeziku (koronavirus, pandemija, epidemija …), ki so za tolmače tudi fizično izjemno naporne. O delovanju članov združenja v kriznih razmerah aktualna direktorica Jasna Bauman pravi:
»V času epidemije in ob upoštevanju vseh preventivnih ukrepov je bilo treba tolmačenje prilagoditi novim razmeram, zato so tolmači iskali najrazličnejše tehnološke rešitve, ki omogočajo tolmačenje na daljavo. /…/ Težava, ki smo jo zaznali, je nošenje zaščitnih mask v zaprtih prostorih, kar zelo otežuje prenos informacij – odčitavanje z ustnic in mimika obraza sta namreč sestavni del znakovnega jezika. /…/ Poseben izziv za tolmače je predstavljalo tudi tolmačenje novinarskih konferenc Vlade RS in rednih ter izrednih televizijskih oddaj na nacionalni televiziji, ki so bile fizično in vsebinsko zelo zahtevne. A so se tolmači zavedali svojega poslanstva, da je za gluhe osebe sprotno pridobivanje informacij zelo pomembno, kajti le na ta način so lahko odgovorni do sebe in drugih, in so bili kos vsem naporom.« (Jasna Bauman, direktorica ZZTSZJ)
Celoten prispevek s podrobnejšo analizo izzivov in inovativnih rešitev Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik in njegovih članov je dostopen na tem mestu
Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je torej organizacija s pomembnim poslanstvom, ki se ga člani in vodstvo dobro zavedajo. Skrb za razvoj slovenskega znakovnega jezika, usposabljanje prihodnjih tolmačev, celostno urejanje poklicnega področja in nudenje najrazličnejših informacij so le nekatere izmed nalog in odgovornosti društva, katerega člani morajo biti pri svojem delu iznajdljivi, vzdržljivi, sočutni, prilagodljivi in pripravljeni na vse, kar povzema misel dejavne tolmačice:
»Pri svojem delu vstopam v različne življenjske situacije. Tolmačimo dobesedno od porodov do pogrebov in vse, kar se zgodi vmes,« (Špela Uršič Andres).
