Znaš govoriti brez besed?

»Seveda,« bo odgovoril tolmač znakovnega jezika.

Govoriti brez besed je mogoče, a neskončno težko. Se spomniš, kako veliko truda in zbranosti zahteva prikaz kakšne čisto preproste besede pri pantomimi? »Meni gre pantomima odlično,« boš morda rekel. To je seveda občudovanja vreden dar. A za trenutek si poskušaj predstavljati, kako bi le s kretnjami in obrazno mimiko prikazal zveze »endokrini žlezni sistem«, »algebra bločnih diagramov« ali »centralizirana ustavnosodna presoja«. Se predaš? Tolmač znakovnega jezika se ne.

Med jezikovnimi poklici gotovo po svoje izstopa poklic tolmača znakovnega jezika. Skrivnostni, v črno oblečeni moški in ženske v kotičku televizijskega zaslona, ki z zanimivimi gibi vsakih nekaj trenutkov pritegnejo našo pozornost, medtem ko zbrano spremljamo večerna poročila.

Kje vse morajo biti prisotni tolmači?

Kdo so uporabniki njihovih storitev?

Kakšno šolanje je potrebno za opravljanje te službe?

S kakšnim »orodjem« jo opravljajo in zakaj so vedno oblečeni v črnino?

Kje? Vsepovsod.

Tolmač ali tolmačica znakovnega jezika omogoča sporazumevanje med slišečimi in gluhimi oziroma gluhoslepimi osebami, kadarkoli in kjerkoli je to potrebno. Tolmačenja televizijskih prenosov so – kljub veliki izpostavljenosti – le droben del širokega nabora položajev, v katerih tolmači opravljajo svoj poklic. Si težko predstavljaš, kje vse so potrebni? Zamisli si, da si zjutraj ušesa tesno zamašiš z ušesnimi čepki, in preleti svoje vsakodnevne obveznosti. Si si zapomnil veliko snovi na predavanjih? Je bil sestanek uspešen? Kako je šlo na banki, pri zdravniku, v restavraciji? Kjerkoli si imel težave, gluho ali gluhoslepo osebo mora spremljati tolmač.

Kako? Iz slovenščine v slovenščino.                           

Glavni orodji vsakega tolmača sta slovenski (govorjeni) jezik in slovenski znakovni jezik, dva povsem različna, kompleksna, strukturirana in živa slovenska jezika z lastnim besediščem in skladnjo. Zakaj pridevnik »slovenski« v poimenovanju slovenskega znakovnega jezika? Ker – tako kot pri govorjenih jezikih – obstaja nešteto nacionalnih, regijskih in narečnih različic, ki se celo združujejo v družine in debla; kretalec nemškega znakovnega jezika bo na primer lažje razumel nizozemski ali avstrijski znakovni jezik kot kretalec italijanskega znakovnega jezika. Slovenski znakovni jezik ima svoje mesto v slovenski zakonodaji od l. 2002, v zadnjem letu pa po številnih pobudah počasi išče svoje mesto tudi na strani Ustave Republike Slovenije.

Vir: Arhiv Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije

Zakaj v črnini?

Si že kdaj videl tolmača znakovnega jezika v raznobarvni črtasti srajci ali tolmačico v svetli rožasti obleki? Gre pri temnih oblačilih za osebno izbiro, modni trend, pravila o splošni eleganci ali nekaj čisto drugega? Gre za jasnost artikulacije. Kontrastnost belih rok in obraza ter temne obleke daje kretnji jasnost, razločnost in prodornost, kar poveča razumljivost in zmanjša tveganje nesporazumov med gluhimi in slišečimi. Tolmač v živi, raznobarvni, svetli opravi bi bil podoben govorcu, ki žveči, si usta zastira z roko ali lenobno in nejasno artikulira glasove.

Več kot znakovni jezikoslovci.

Poleg nadarjenosti za jezike, izrazne mimike in nabora temnih oblačil pa mora imeti vsak tolmač znakovnega jezika tudi poklicno kvalifikacijo, pridobljeno s programom usposabljanja in zahtevnim končnim izpitom. Poleg znakovnega jezika prihodnji tolmači spoznavajo tudi splošno kulturo gluhih, se izobražujejo glede veljavnih predpisov socialnega in invalidskega varstva, prihajajo v stik z različnimi področnimi društvi in združenji ter razvijajo sposobnosti strpnosti, vživljanja in spoštovanja. Res zanimivo, kajne? Več si lahko prebereš na spletni strani Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki poleg tečajev vodi in pripravlja najrazličnejše dogodke, glasila in slovarje: https://www.tolmaci.si/.

Vir: Arhiv Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije

Strokovnjaki za pantomimo, opravljavci odgovornega in zahtevnega dela, empatični, strpni in spoštljivi posamezniki, govorci slovenskega govornega in kretalci slovenskega znakovnega jezika, znakoslovci, ki zmorejo hkrati povedati vse in reči nič. Tolmači znakovnega jezika – tihi in temni mojstri govorjenja brez besed.

Poglej komentarje (0)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

 

Izdelava spletne strani: Marko Gustinčič, Nino Šuligoj

© 2021 Vse pravice pridržane

 

Na začetek