Iz laboratorija prevajalca: Bosanski jezik ni mit, ampak realnost

Noč raziskovalcev 2020 - Iz prevajalčevega laboratorija

Prevajalec je vedno tudi raziskovalec: ima visoke kompetence iz znanja jezikov, svojega maternega in vsaj enega tujega, sicer pa vsebinsko raziskuje in preučuje še mnoga druga področja, s katerimi prihaja v stik pri prevajanju: tehnika, naravoslovje, družboslovje, humanistika. Če ni zaposlen v organizaciji, ki se ukvarja z enim samim področjem, je njegov delovni teden lahko zelo pester: en dan prevaja kemijsko besedilo, drugi dan o živalski krmi, tretji dan je lahko na vrsti otroška pravljica. No, ni ravno tako preprosto, ni pa daleč od resnice.

Študentje drugega letnika magistrskega študija prevajalstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani so ob praznovanju Evropske noči raziskovalcev pod mentorstvom red. prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar pripravili intervjuje s predstavniki različnih jezikovnih poklicev, ki jih najdete pod oznako #noč raziskovalcev 2020. Več o nastajanju zgodb iz laboratorija prevajalca in izkušnjah študentov pa v videoposnetku. Program dogodkov Filozofske fakultete v okviru Noči raziskovalcev 2020: Humanistika, to si ti, najdete na spletni strani.

Intervju: Amra Halilović, soavtorica bosansko-slovenskega slovarja, prevajalka

Bi se za začetek najprej predstavili, opisali svojo profesionalno in akademsko pot ter projekte, pri katerih ste sodelovali?

Po izobrazbi sem univerzitetna diplomirana slovenistka in po zaključenem študiju sem začela sodelovati pri projektu priprave Bosansko-slovenskega slovarja. Med njegovim nastajanjem sem sodelovala na konferencah o dvojezičnosti in objavila več člankov na temo jezika priseljencev. Več let že sodelujem z Združenjem stalnih sodnih tolmačev in pravnih prevajalcev Slovenije, in sicer vodim predavanja za sodne tolmače bosanskega jezika. Med drugim sem sodelovala tudi pri projektu prevajanja leposlovja, prevedla sem knjigo Sarajevo med Ljubljano in Beogradom. Prevedla sem tudi več del z islamsko tematiko, bodisi strokovnih člankov bodisi knjig. Simultano sem tolmačila konference na to temo in lektorirala različne članke.

Ste soavtorica prvega bosansko-slovenskega slovarja. Bi nam lahko na kratko opisali proces nastajanja slovarja?

Slovar je začel nastajati leta 2011, ko sva se s profesorjem dr. Senahidom Halilovićem dogovorila za sodelovanje. Tri leta sva delala praktično sama, redaktorica slovarja, prof. dr. Vesna Mikolič, se nama je priključila nekoliko kasneje. Lektorica slovarja je Milojka Mansoor. Slovar je izšel leta 2014, lahko rečemo, da je rezultat sodelovanja med Slavističnim komitejem iz Sarajeva in Kulturno-izobraževalnim zavodom Averroes iz Ljubljane.

Kaj vam je predstavljalo največji izziv med nastajanjem slovarja?

Ker sem pri tem projektu začela sodelovati brez izkušenj s tega področja (pred tem sem nekaj let tujce poučevala slovenščino), je bil največji izziv dodatno znanje. Naučila sem se veliko novih, strokovnih stvari, uživala pa sem v tem, da sem ob nastajanju slovarja spoznavala, zakaj prihaja do različnih pojavov, ki izvirajo iz jezikov v stiku pri govorcih bosanščine in slovenščine. Po drugi strani sem želela narediti nekaj, česar v slovenskem oziroma bosanskem jezikovnem okolju še nismo imeli.

Naslovnica Bosansko-slovenskega slovarja

Bosansko-slovenski slovar ste pisali skupaj s Senahidom Halilovićem, ki je za bosanščino to, kar je Toporišič za slovenščino. Kakšen je občutek ob delu z eno od ključnih oseb na področju bosanskega jezika?

Kot slovenistki mi je to res veliko pomenilo. Zato sem tudi hvaležna za to priložnost. Profesor Halilović je vrhunski strokovnjak, predvsem pa mu lahko pripišemo tudi veliko drugih pozitivnih lastnosti. Je izkušen strokovnjak, ki nas, začetnike, spodbuja pri delu in nas opogumlja za naprej. Je človeški in razumevajoč, najpomembnejše pa je to, da ti da priložnost. Meni jo je dal, od njega sem se ogromno naučila in za to sem zelo hvaležna.

Bosansko-slovenski slovar kot most med slovenskim in bosanskim jezikom

Ste torej soavtorica enega prvih in večjih projektov, ki povezuje bosanščino in slovenščino. Se vam zdi, da imamo takšnih projektov dovolj? Kaj bi morali spremeniti, da jih bo več?

Seveda se vsako takšno delo mora nadgrajevati. Če bo ostalo samo pri tem slovarju, ne bo dobro. Upam, da ga bo kdo od kolegov ”posodobil” in ga prilagodil času, v katerem živimo. Gotovo bi našemu okolju in ljudem, ki živijo v Sloveniji, a slovenskega jezika ne znajo najbolje, zelo prav prišel tudi slovensko-bosanski slovar. Vsekakor ga imam v mislih, odkar smo dokončali Bosansko-slovenski slovar, a žal se vedno zatakne pri eni stvari, in to so finančna sredstva. Kulturno-izobraževalni zavod Averroes je Bosansko-slovenski slovar financiral praktično sam, ni si mogel privoščiti še dodatnega projekta. Zato upam, da se bo nekaj v tej smeri spremenilo in se bo tako lahko naredilo nekaj, kar bo ljudem v še večjo pomoč.

Ste prevajalka jezika, za katerega mnogi trdijo, da sploh ne obstaja, in posledično tudi, da vaše delo nima nobenega pomena. Ali ste se kdaj morali soočiti s takšnimi trditvami na profesionalnem ali akademskem področju?

Mislim, da večina strokovnjakov meni, da ima to delo velik pomen. Nekaj je bilo takšnih, ki so me spraševali o obstoju jezika. Ker pa sama menim, da je to politično vprašanje, se v to nisem spuščala. Strokovnjaki jezikoslovci, ki imajo pomembno vlogo v Sloveniji, so me pri delu spodbujali in mi tako pomagali. In to je dobro. Ne samo zaradi mene, ampak zaradi jezika samega. Vedno se najde kdo, ki meni, da delo nekoga drugega nima pomena. Na vseh področjih. To nas bogati. Osebno se takšnim pogovorom izogibam, ker verjamem v to, da ljudje sami moramo priti do določenih spoznanj.

V kolikšni meri ste si pri ustvarjanju slovarja lahko pomagali tudi s hrvaškimi in srbskimi slovarji ter srbohrvaško-slovenskim slovarjem? Se vam zdi, da lahko kljub temu govorimo o bosanski leksiki, ali so vse te različice le en policentričen jezik?

Pomagala sem si precej, uporabljala sem Srbskohrvatsko-slovenski slovar avtorja Janka Jurančiča še iz leta 1972. Tudi Srbsko-slovenski slovar avtorjev Maje Đukanović in Vlada Đukanovića mi je kdaj prišel prav. Se pa Bosansko-slovenski slovar od zgoraj omenjenih razlikuje med drugim po tem, da je opisni slovar. V zgornjih slovarjih imamo prevedena samo gesla, medtem ko sem sama prevajala Rječnik bosanskoga jezika, kar pomeni, da je poleg gesel tudi njihov pomen. To pomeni, da sem si bolj kot s slovarji, ki povezujejo slovenski in srbski ali hrvaški jezik, pomagala s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Neredko se je zgodilo, da določene besede v zgoraj omenjenih slovarjih nisem našla. Menim, da bosanski jezik ni mit, ampak je realnost.

Poglej komentar (1)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

 

 

 

 

Projekt ŠIPK sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

 

Izdelava spletne strani: Marko Gustinčič, Nino Šuligoj

© 2020 Vse pravice pridržane

 

Na začetek