Prvega slovenskega predsedovanja Svetu EU leta 2008 se zelo dobro spomnim, čeprav sem takrat šele dobro zaključila študij prevajanja in še nisem bila izučena konferenčna tolmačka. Dogajanje sem tako spremljala iz ozadja (ali bolje rečeno izza previjalne mize …) in v spominu imam zelo žive slike dogajanja. Mediji so intenzivno poročali o različnih obiskih in srečanjih na najvišji ravni na Brdu pri Kranju in drugod po Sloveniji. Poročali so celo o tolmaški plati predsedovanja in takrat sem si rekla, Naslednjič bom zraven!
Po stari modrosti, pazi, česa si želiš, ali tisti novejši mantri o pozitivnih manifestacijah se mi je želja uresničila. V začetku leta 2021 sem se kot koordinatorka za tolmačenje pridružila sekretariatu, ki je v okviru Ministrstva za zunanje zadeve skrbel za pripravo in logistično izvedbo dogodkov drugega predsedovanja v Sloveniji.
Četrto covidno predsedovanje
Predsedovanje Svetu EU, ki poteka po načelu 6-mesečne rotacije, je za vsako državo članico vedno posebno obdobje. Tudi drugič, tretjič ali petič, le da se sčasoma verjetno preneha štetje. Naj gre za malo ali veliko državo, je to za državno upravo v kadrovskem, organizacijskem in vsebinskem smislu velik projekt. Med pripravami se vzpostavijo stiki z drugimi predsedujočimi ter izmenjave dobrih praks in priporočil. Slovenija je imela v tem smislu nesrečo in srečo hkrati.
Vsi smo upali, da se bo pandemija sčasoma umirila, posebej po zagonu cepljenja. A priprave na predsedovanje in njegovo izvedbo je bilo vendarle treba prilagoditi spreminjajočim se razmeram, ki jih je krojil covid-19. Na srečo nam ni bilo
treba izumljati tople vode. Tudi glede tolmačenja smo se lahko zgledovali po dobrih praksah Nemčije in Portugalske pred nami, tudi praksah mednarodnih organizacij, naj je šlo za dogodke v fizični obliki ali na spletu.
Med Brusljem in Slovenijo
Po uveljavitvi Lizbonske pogodbevečji del predsedovalnega dogajanja poteka v Bruslju, kjer za izvedbo skrbi stalno predstavništvo v tesnem sodelovanju z Generalnim sekretariatom Sveta. Nekatera srečanja se tradicionalno organizirajo tudi v predsedujoči državi, od neformalnih ministrskih srečanj do strokovnih sestankov in tematskih konferenc. Po krču, ki je sledil začetku pandemije, ko so se dogodki odpovedovali ali selili na splet v enojezični izvedbi, so se sčasoma vračali tako dogodki – v živo ali na spletu – kot večjezičnost, v živo ali na spletu.
Mnogi, zlasti tehnični sestanki delovnih skupin potekajo v angleščini. Na določenih srečanjih je treba zagotoviti tolmačenje, in sicer zaradi tradicije, pomembnosti teme ali ravni srečanja. Zelo jasnega pravila ni, se pa vse predsedujoče države poskušajo
držati ustaljenih praks, s čimer se zagotavlja kontinuiteta in tekoče delo sestav Sveta in delovnih skupin.
Za t.i. manjše jezike je prav predsedovanje pogosto dobra priložnost za promocijo in uveljavitev jezika, ko se mnoga srečanja vodijo v jeziku predsedujoče države članice in je zagotovljeno tolmačenje v druge jezike. Konec koncev je večjezičnost eden od temeljev EU, ki poudarja enakopravnost držav članic, tudi ko gre za izražanje stališč. Seveda mora tolmačenje dosegati določene standarde in morajo biti za izvedbo zagotovljeni nekateri pogoji.
Jezikovni režimi
Sekretariat je v tesnem sodelovanju s Sektorjem za prevajanje pri Generalnem sekretariatu Vlade, ki je bil že od samega začetka vključen v priprave na predsedovanje, oblikoval izvedbeni okvir tolmačenja. Na srečanjih ministrske in višje ravni je tolmačenje v skladu z običajno prakso zagotavljal Generalni direktorat za tolmačenje pri Evropski komisiji (GD SCIC), ki je lahko tudi v primeru večjega števila jezikov v skladu z mednarodnimi standardi zagotavljal direktno tolmačenje s čim manj vmesnimi jeziki, npr. iz italijanščine v nemščino. (Kako prikupen predstavitveni video je slovenska kabina pri GD SCIC pripravila ob začetku predsedovanja, si lahko ogledate tukaj.)
Običajni jezikovni režim za ministrska srečanja je vključeval slovenščino kot jezik predsedujoče in pet »glavnih« jezikov (angleščino, francoščino, nemščino, španščino in italijanščino), iz katerih in v katere se je tolmačilo ves čas srečanja. Za srečanja s področja notranjih zadev, pravosodja in kmetijstva je bil v skladu z običajno prakso zagotovljen še širši, vendar t.i. asimetrični režim. To pomeni, da se je tolmačilo npr. iz 23 jezikov v prej navedenih 6 jezikov, torej je bilo mogoče govoriti v 23 jezikih, razprave pa so delegati lahko poslušali v 6 jezikih. V primeru simetričnega režima s 6 jeziki je to pomenilo ekipo 13 tolmačev, za asimetrične režime se je številka potrebnih tolmačev v ekipi lahko povzpela tudi do 36. Večina dogodkov je sicer potekala v precej manjših režimih, največkrat le v slovenščini in angleščini (po dva tolmača ali trije v primeru daljših spletnih dogodkov).
Več o praktičnih vidikih tolmačenja med epidemijo pa v drugem delu.
Prispevek izraža mnenje avtorice in ne nujno stališča ustanove, v kateri je avtorica zaposlena.
Jana Zidar Forte je prevajalka in konferenčna tolmačka za angleški in francoski jezik, akreditirana za delo pri institucijah EU. Njene 15-letne poklicne izkušnje obsegajo tako samostojno delo na slovenskem trgu kot pedagoško delo, zadnja leta pa je redno zaposlena v javni upravi. Ima doktorat iz tolmačeslovja in pogodbeno sodeluje z Oddelkom za prevajalstvo FF UL, kot članica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije pa je aktivna v različnih nacionalnih projektih osveščanja o jezikovnih poklicih s poudarkom na novih tehnologijah, poklicnih kompetencah in podjetniških veščinah, med katere spada tudi ta portal. V letu 2021 je intenzivno sodelovala pri pripravi in izvedbi tolmačenja na dogodkih slovenskega predsedovanja Svetu EU.
