V prvem delu ste lahko prebrali več o širšem ozadju zagotavljanja konferenčnega tolmačenja za potrebe predsedovanja Svetu EU in številkah. Tokrat pa več o povsem praktičnih vidikih, kako smo poskrbeli za tolmačenje – posebej v času covida-19.
V Sloveniji ni veliko konferenčnih prostorov z vgrajenimi kabinami za simultano tolmačenje ali pa te niso skladne z ISO-standardi, zato je treba pogosto v dvorane postaviti montažne kabine. Zaradi zagotavljanja varnosti in preprečevanja širjenja covida-19 se je v zadnjih dveh letih uveljavilo načelo samostojnega dela v montažnih kabinah ali postavitev pleksi pregrad v vgrajene kabine, kjer je to ob zagotavljanju ustrezne menjave zraka izvedljivo.
Ker je bilo eno od vodil organizacije dogodkov slovenskega predsedovanja varna izvedba in zmanjšanje možnosti okužb, smo sledili tem načelom tudi pri tolmačenju: pogoj PCT, obvezna maska, razen med tolmačenjem ipd. Poleg tega so v Kongresnem centru Brdo, ki razpolaga z 12 vgrajenimi kabinami po ISO-standardih in je bil tudi zato izbran kot glavno prizorišče predsedovanja, v kabine namestili pleksi pregrade. Tako sta lahko v vsaki kabini sedela po dva tolmača ali tolmački. V primeru večjih asimetričnih režimov (opisanih v prvem delu) so bile v dvorano nameščene dodatne montažne kabine.
Zagotavljanje pogojev za varno in kakovostno tolmačenje na daljavo
Tako kot se tolmačenje na dogodkih v živo lahko zagotavlja na predpisan način (o čemer govori tudi nov ISO-standard 23155:2022), je tudi pri tolmačenju na daljavo treba poskrbeti za ustrezne pogoje. Ker gre za relativno novo področje, ustreznih ISO-standardov še ni, razen javno objavljenih specifikacij izključno za platforme za simultano tolmačenje (ISO/PAS 24019:2020).
Obstajajo že številne dobre prakse, zlasti v mednarodnih organizacijah, ki za svoje delovanje nujno potrebujejo tolmačenje. Z različnimi ukrepi želijo preprečiti dokazano negativne učinke na zdravje tolmačev, ki so lahko posledica izpostavljenosti slabim pogojem dela, zlasti neustreznemu zvoku.
Med slovenskim predsedovanjem se je približno tretjina vseh srečanj s tolmačenjem tolmačila na daljavo. Večinoma je tolmačenje potekalo v manjšem jezikovnem režimu (zgolj angleščina in slovenščina) iz posebnega tolmaškega studia ali iz običajnih kongresnih kapacitet.
V obeh primerih so tolmači delali na običajnih konzolah in v običajnih zvočno izoliranih kabinah, s čimer je bil zagotovljen ustrezen zvok za delegate, ki so poslušali tolmačenje. Kljub tej dobri praksi v času predsedovanja bo gotovo treba narediti še več, da bodo tudi udeleženci, ki se na takšna srečanja vključujejo od doma ali iz svojih pisarn, poskrbeli za ustrezen zvok, na kar zadnje mesece pogosto opozarjajo tudi Združeni narodi (“The world is listening. Make sure you’re heard.”).
Vrh(unec) tudi po tolmaški plati
Na stičišču vseh zgoraj navedenih področij se je odvil vrhunec slovenskega predsedovanja, Vrh EU-Zahodni Balkan kot največji tovrstni dogodek v zgodovini Slovenije tako po udeležbi kot po pomenu. Tudi z vidika logistične organizacije in tolmačenja je bil to najzahtevnejši zalogaj. Zagotoviti je bilo namreč treba tolmačenje v vse uradne jezike EU in držav Zahodnega Balkana (28 jezikov).
Običajno tolmači delajo na lokaciji, na kateri poteka srečanje, s čimer se zagotovi ustrezna kakovost zvoka in slike ter stik z organizatorji in udeleženci. To bi v našem primeru pomenilo skoraj 90 montažnih kabin ali še eno dodatno (športno?) dvorano zgolj za namestitev tolmačev (po 3 na vsak jezik in en vodja/koordinator).
Namesto takšnega nepredstavljivega organizacijskega podviga smo se v sodelovanju z Evropskim svetom in GD SCIC odločili za drugo možnost, ki z vidika izvedbe ni predstavljala nič manjšega podviga ali tveganja. Po zgledu portugalskega vrha smo se odločili, da se bo tolmačenje zagotavljalo na daljavo iz Bruslja po posebni zavarovani povezavi.
Zgodba je zelo zapletena, prav gotovo nam je ne bi uspelo tako dobro izpeljati brez močne podpore tehnične ekipe, v kateri so sodelovalli tehniki JGZ Brdo ter podjetij TSE in Robotrade. Resnici na ljubo so tehniki imeli ključno vlogo tudi pri vseh drugih dogodkih, čeprav je njihovo delo kot vedno potekalo v zakulisju. V primeru vrha, ko se je tolmačenje na daljavo iz Bruslja prvič zagotavljalo za toliko jezikov, lahko upravičeno govorimo o zgodbi o uspehu in primeru odlične prakse, ki je bil kot tak predstavljen tudi na konferenci GD SCIC z univerzami (začetek drugega dne, če bi koga zanimalo).
Pod črto
O slovenskem predsedovanju se je tudi v letu 2021 veliko pisalo, a so se mediji seveda prednostno poglabljali v druge vidike. Tolmačenje se vedno odvija v ozadju in, ko gre vse prav, se zdi, da ni razloga za bombastične naslove ali članke.
Tokratno predsedovanje, ki sem ga imela priložnost spremljati res od blizu, smo v danih okoliščinah poskusili kar najbolje izpeljati tudi po tolmaški plati, da bi bili zadovoljni organizatorji, udeleženci in sodelujoči tolmači. Prvi in drugi na takšni ravni upravičeno pričakujejo najvišjo raven storitev, za kar je treba zagotoviti primerne pogoje za delo tretjih. Ali so se izpolnile želje vseh, ne vem, moja je vsekakor odkljukana. Zdaj pa bom za nekaj časa opustila želje in manifestacije …
Prispevek izraža mnenje avtorice in ne nujno stališča ustanove, v kateri je avtorica zaposlena.
Jana Zidar Forte je prevajalka in konferenčna tolmačka za angleški in francoski jezik, akreditirana za delo pri institucijah EU. Njene 15-letne poklicne izkušnje obsegajo tako samostojno delo na slovenskem trgu kot pedagoško delo, zadnja leta pa je redno zaposlena v javni upravi. Ima doktorat iz tolmačeslovja in pogodbeno sodeluje z Oddelkom za prevajalstvo FF UL, kot članica Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije pa je aktivna v različnih nacionalnih projektih osveščanja o jezikovnih poklicih s poudarkom na novih tehnologijah, poklicnih kompetencah in podjetniških veščinah, med katere spada tudi ta portal. V letu 2021 je intenzivno sodelovala pri pripravi in izvedbi tolmačenja na dogodkih slovenskega predsedovanja Svetu EU.
