Delo v jezikovnih poklicih je pogosto tudi raziskovalno delo. Konferenčni tolmači, ki delajo na dogodkih z najrazličnejših področij, se denimo pri pripravi na dogodke vedno temeljito pripravijo, podrobno raziščejo temo, govorce in gradivo. Sogovornica tretjega pogovora v sklopu prispevkov ob Noči raziskovalcev 2020 je Nada Prodan, sodna tolmačka za francoščino in italijanščino ter konferenčna tolmačka za francoščino, italijanščino, španščino, portugalščino, hrvaščino in angleščino.
Intervjuje s predstavniki jezikovnih poklicev so v okviru evropske noči raziskovalcev pripravili študentje magistrskega študija prevajalstva Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pod mentorstvom red. prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar.
Intervju: Nada Prodan, konferenčna tolmačka in sodna tolmačka
Lahko za začetek poveste nekaj o sebi in svoji poklicni poti?
Sem specialistka konferenčnega tolmačenja. Formalno sem se izobrazila v Ljubljani na Oddelku za prevajalstvo, ko se je ta specializacija komaj začela izvajati, in sicer sem pridobila diplomo specialistke za konferenčno tolmačenje za A jezik slovenščino, B jezik francoščino in C jezik angleščino.
Ko sem se vpisala na specializacijo, na področju tolmačenja nisem bila popoln začetnik. Že pred tem sem tolmačila, ko se je pokazala kakšna priložnost, a kot samouk. Bila sem dovolj samozavestna, dobro sem obvladala tuje jezike in tudi lotila sem se vsega, kar me je zanimalo. Tako sem imela s tolmačenjem, predvsem konsekutivnim, že kar nekaj izkušenj, tudi na visokih ravneh.
Simultano pa še nisem znala tolmačiti, saj so za to tehniko potrebne posebne veščine in usposobljenost, kar sem pridobila s študijem in kasneje z dodatnimi usposabljanji. Kot konsekutivist samouk sem se dobro počutila v svoji koži, saj imam dober spomin, zato sem lahko analizirala in tolmačila kar dolge dele besedil; nisem imela občutka, da dodaten študij zares potrebujem. Seveda pa znanje lahko vedno še izboljšaš in nadgradiš.
Specializacijo sem končala leta 2002, v obdobju pred pristopom Slovenije k Evropski uniji. V tistem času smo dobivali razne ponudbe za dodatna izobraževanja, z opravljeno formalno izobrazbo ali dokazanimi delovnimi izkušnjami pa smo se lahko tudi že prijavljali na akreditacijske izpite tolmaških služb institucij EU. Svoj prvi akreditacijski test sem naredila januarja 2003 in sicer za francoščino in italijanščino kot pasivni jezik.
Konferenčno tolmačenje v institucijah EU
Na ravni institucij EU je zaželeno, da imajo tolmači akreditiranih več C jezikov – jezikov, iz katerih tolmačijo v svoj materni jezik. Za tolmače iz novih držav članic EU, torej tudi iz Slovenije, katerih jeziki so veljali za redke jezike, pa je bila zelo pomembna tudi akreditacija »retourja« oz. aktivnega tujega jezika, ki ga obvladaš na tako visoki ravni, da lahko tolmačiš iz maternega v ta tuji jezik, s čimer omogočiš, da udeleženci srečanja razumejo sporočilo slovenskih govorcev.
Na prvem testu sem opravila preizkus za retour le v konsekutivni tehniki, v kombinaciji slovenščina-francoščina. S tem so se mi vseeno odprle možnosti za nadaljnja izpopolnjevanja, tako da sem že na naslednjem testu oktobra istega leta akreditirala še simultani retour v francoščino in španščino kot C jezik. S tremi tujimi jeziki in z enim retourjem sem si ustvarila zelo dobro popotnico za delo za institucije EU po pristopu Slovenije maja 2004. Od takrat oz. od leta 2005, ko sem zapustila svojo redno zaposlitev v Vladni prevajalski službi, ker me je preveč mikalo delati za evropske institucije, zanje tudi redno tolmačim kot »freelancer«, tj. konferenčna tolmačka v svobodnem poklicu.
To ne pomeni, da je moje takratno znanje že zadoščalo za vsa naslednja leta. Pri tem delu se je treba neprenehno izobraževati, nadgrajevati in izpopolnjevati tuje jezike ali se učiti novih. Leta 2007 sem kot C jezik dodala še portugalščino, leta 2012 hrvaščino, nato še retour v italijanščino. Nazadnje sem se lotila še angleščine, ki sem jo dodala leta 2018.
Sodna tolmačka sem postala relativno pozno, šele leta 2014. Hotela sem izkoristiti svoje znanje in se preizkusiti še na tem področju. Naredila sem preizkusa za oba svoja aktivna jezika, francoski in italijanski jezik. Sama sebi sem danes zelo hvaležna, da sem takrat imela željo in voljo do učenja in da sem se temu uspešno posvetila, saj smo letos konferenčni tolmači zaradi koronakrize ostali na suhem.
Mislim, da je to najbolj prizadeta panoga med jezikovnimi poklici, prav zato ker je odvisna od kongresne industrije, organizacije konferenc in drugih množičnih dogodkov, ki so zaradi krize zamrli. Od marca smo konferenčni tolmači torej brez svojega prvobitnega dela in čeprav bi si sama bolj želela tolmačiti na srečanjih in sestankih kot prevajati sodna pisanja, sem zelo hvaležna, da se vsaj približno rešujem z delom, ki ga opravljam kot sodna tolmačka.
Ni vsak sodni tolmač tudi konferenčni tolmač
Kakšna je razlika med sodnim in konferenčnim tolmačenjem?
To sta dva povsem različna poklica. Sodno tolmačenje se tako imenuje zaradi takšne zakonske opredelitve poklica, čeprav zapriseženi sodni tolmači v praksi pogosteje prevajajo pisna besedila – uradne dokumente oz. sodne listine, za katere je potrebna overitev sodnega tolmača, kot pa tolmačijo na narokih. Konferenčni tolmači pa se ukvarjamo izključno z govorjeno besedo, ki jo tolmačimo, torej »ustno prevajamo« v konsekutivni, simultani ali šepetani tehniki, ki je podvrsta simultane tehnike. Sodni tolmači občasno tolmačijo za potrebe sodišč oziroma drugih uradnih ustanov, pa tudi na porokah, kar je zelo lepa izkušnja.
Tukaj bi izpostavila, da lahko usposobljeni konferenčni tolmači, ki hkrati delamo kot sodni tolmači, pri tolmačenju na sodiščih svoje tolmaško znanje zelo dobro izkoristimo – ni nas strah stopiti v sodno dvorano in tolmačiti med postopkom, obvladamo tehniko in zapisovanje. Velikokrat so sodniki in drugo osebje, ki potrebuje naše storitve, zelo zadovoljni, saj je to veščina, ki je vsi sodni tolmači žal ne obvladajo.
Ste se s pravom srečali že pred preizkusom za sodne tolmače ali je bilo to za vas prvič?
Tako sistematično, kot sem se morala s pravnimi vsebinami spopasti med pripravami, se prej nisem. Pri konferenčnem tolmačenju in sploh pri evropskih institucijah smo bili sicer stalno v stiku z zakonodajnimi besedili, na primer na sestankih skupin za civilno pravo pri Svetu Evropske unije, in pri obravnavi zakonodajnih predlogov s področja pravosodja v Evropskem parlamentu. Pogosto sem delala tudi za Sodišče Evropske unije, ki prvenstveno zaposluje tolmače, ki imajo v jezikovni kombinaciji francoščino, zlasti tiste s francoskim retourjem.
Pestrost tolmaškega poklica
Kaj vas privlači pri vsakem?
Konferenčno tolmačenje je poklic, ki ga opravljam z vsem srcem, verjetno prav zaradi dinamike govorjene besede in dinamičnega okolja, v katerem se delo opravlja. Vedno me je privlačila možnost potovanj, spoznavanja novih krajev in ljudi. Nisem statičen človek, ki bi se za celo delovno življenje zadovoljil s pisarno, rada imam bolj pestro dogajanje. Že od majhnega sem klepetave sorte (poznali so me po tem, da zelo rada govorim, da govorim zelo veliko in zelo hitro); pravzaprav se velikokrat šalim, da sem to svojo lastnost izkoristila v najboljši meri, za svoj poklic.
Pri sodnem tolmačenju me privlačijo vsebine. Priznam sicer, da gre velikokrat tudi za dolgočasne zadeve – pri prevajanju dokumentov je treba marsikaj dolgočasnega vzeti v zakup. Sicer pogosto delam na področju kazenskega prava in ko vidiš, kaj se dogaja, s čim se sodišča ukvarjajo, kako postopki potekajo, kdo vse je vanje vključen in zakaj, je to zanimivo. Še bolj pa mi je všeč raziskovalni vidik tega dela. Pri skoraj vsakem prevodu se moram naučiti nekaj novega in znanje hkrati širiti na primerjalen način. Seznaniti se je treba s postopki v tuji državi pa tudi v svoji, iskati vzporednice, terminologijo, se odločati za rešitve, ki so zelo redko enoznačne. Občutek imam, da vedno delam tudi nekaj zase, ko se z delom učim.
Kako bi tolmače primerjala s prevajalci?
Rekla bi, da so morda prevajalci bolj introvertirani, ampak contre leur gré – njihovo delo je manj dinamično, ne družijo se toliko kot se mi, ker je narava dela taka, da druge možnosti skorajda ni.
Kdo je imel največji vpliv na vašo kariero?
Med Slovenci bi omenila profesorico dr. Jasmino Markič iz hispanistike. Že ko sem bila študentka, mi je bila močen zgled, ker je bila točno to, kar se je meni zdelo tako imenitno, in sicer, da je bila v eni osebi profesorica z akademsko kariero, konferenčna tolmačka doma in v tujini, sodna tolmačka za tri jezike – zna jih še več – ob tem pa je imela še družino. Jaz sem to videla kot dokaz, da se da združiti vse te jezikovne poklice ter poklicno in družinsko življenje.
Ko sem začela delati kot konferenčna tolmačka, pa sem občudovala več starejših, uveljavljenih kolegic. Izpostavila bi Viko Premzl, ki mi je po spletu naključij pomagala utreti poklicno pot, dala mi je nekaj delovnih priložnosti, ki so zame pomenile prodor na področje tolmačenja. In z velikim spoštovanjem bi omenila kolegico Milojko Popovič, ki je bila za vse konferenčne tolmače začetnike zelo pomemben zgled s svojim znanjem in izkušnjami, predvsem pa s profesionalnim pristopom in kolegialnostjo.
Kakšno je delovno okolje v Evropskem parlamentu?
Trenutno zelo klavrno zaradi pandemije. Drugače pa je vzdušje dinamično in spodbudno, ker so moji sodelavci prijetni in dobro sodelujemo, tudi če nas nekatere teme ali vsebine včasih tudi zamorijo.
Kako bi s štirimi besedami opisala tolmače?
Vedoželjni, zgovorni, dinamični in večinoma tudi duhoviti. Mislim, da smo zelo prijetna skupnost ljudi, ki jo povezuje to, da smo odprtih glav, srkamo vase vse okoli sebe, naši pogovori so pestri in vedno živahni.
Nada Prodan je sodna tolmačka za francoščino in italijanščino ter konferenčna tolmačka za francoščino, italijanščino, španščino, portugalščino, hrvaščino in angleščino. Leta 1994 je diplomirala na Filozofski fakulteti v Ljubljani kot profesorica francoskega in italijanskega jezika; tam se je pozneje tudi zaposlila kot mlada raziskovalka. Od leta 2001 do 2005 je delala na Službi Vlade za prevajanje in lektoriranje, leta 2002 opravila specializacijo konferenčnega tolmačenja, potem pa postala konferenčna tolmačka v svobodnem poklicu. V Sloveniji dela za državne organe – od uradov predsednikov, ministrstev in parlamenta do ustavnega sodišča; v tujini pa za institucije Evropske unije kot so Evropski parlament, Sodišče Evropske unije, Evropska komisija in druge.
