Ugrizniti v prevod

Ugrizniti v prevod

Ob preverjanju poštnega predala opaziš, da se je v njem znašlo tudi novo povpraševanje po prevajalskih storitvah. Odlično! Mreženje, udeleževanje različnih dogodkov in oglaševanje se je vendarle obrestovalo. Kako naprej?

V tem prispevku bom opisala prve korake v procesu izdelave prevoda. Ker pa niso neposredno povezani z jezikovnim delom, so zame (in verjamem, da še za marsikoga) izjemno zoprni, a obenem še kako nujni.

Kot rečeno, imamo novo povpraševanje. Najbolje, da pripravimo kar neobvezujočo ponudbo, ki mora vsebovati več elementov. Kateri so ti nujni elementi ponudbe in premisleka?

Cena prevoda spletne strani

Cena v ponudbi je odvisna od tega, ali prevajalec_ka obračunava na podlagi izvirnega jezika ali prevoda. To je treba jasno navesti. Praksa je različna. Obstajajo argumenti v prid obračunavanju glede na obseg izvirnika, saj ima naročnik takoj končno ceno. Spet drugi so pristaši obračunavanja na podlagi prevedenega teksta, saj je to dejansko delo, ki ga je opravil prevajalec_ka.

Običajno je obračunska enota za neliterarne prevode ena avtorska stran, ki obsega 1500 znakov brez presledkov oz. 250 besed. Druga možnost obračunavanja, ki je priljubljena v tujini in jo tudi pri nas uporablja veliko prevajalcev, je obračunavanje po številu besed.

Nobena od teh možnosti ni uradno predpisana, tako da ima izvajalec_ka prevajalskih storitev možnost izbrati način, ki je zanj oz. zanjo najbolj prikladen. Prav tako se je treba pred začetkom dela z naročnikom dogovoriti, ali želi lekturo besedila, in to ustrezno upoštevati v ceni.

Že ob prvem pregledu izvirnega besedila je treba tudi jasno navesti, kako bodo obračunani morebitni ponavljajoči se segmenti. Praksa se razlikuje, nekateri tovrstne segmente obračunajo po nižji tarifi od običajne, drugi ne.

Roki izdelave in veljavnosti ponudbe

Nujna sestavina ponudbe je rok izdelave prevoda oz. datum, do katerega mora biti prevod končan. V primeru obsežnega besedila je dobro navesti še morebitne vmesne roke za oddajanje že dokončanih delov besedila.

Poleg tega je priporočljivo navesti datum, do katerega veljajo pogoji iz ponudbe, ali rok veljavnosti ponudbe. S tem si olajšamo načrtovanje preostalih projektov in delovnega procesa. Če naročnik do navedenega datuma ponudbe ne potrdi, se lahko prevajalec_ka loti drugih projektov.

Ne pozabite se vnaprej dogovoriti za roke in plačilo, tudi avans.

Ob obsežnih naročilih je smiselno razmisliti tudi o avansu, ki okrepi zaupanje prevajalca v resnost naročnika prevoda in vsaj delno pokrije delo in čas, če se stvari iz kakršnega koli razloga sfižijo. V duhu vzajemnosti je dobra praksa tudi, če prevajalec_ka del prevoda odda predčasno, da tudi naročnik kljub avansu v najslabšem možnem scenariju ne ostane povsem praznih rok.

Drugi pomembni vidiki prevajanja

– Pomoč naročnika je na začetku vsakega projekta izjemno dragocena. Odgovoren naročnik, ki mu je mar za kakovost, bo poskusil zagotoviti morebitna pretekla gradiva. Odgovorni prevajalci_ke pa preučimo področje, ki ga prevajamo, konkurenčne spletne strani in spletne vire ter poiščemo ustrezne glosarje in slovarje. Ustrezen slog in prava terminologija sta kljub vsem oviram »misija je mogoče«. Zmogli bomo! 😊

– Sprotni dialog z naročnikom je ključen. Prevajalci nismo vsevedi in kljub letom izkušenj se v vsakem besedilu pojavi vsaj en oreh ali nejasnost, ki jo je treba razčistiti. Pogosto se da to najhitreje razrešiti s povratno informacijo naročnika. Odlično je, če naročnik določi osebo v podjetju, ki bo prevajalcu_ki na voljo in s katero se dogovorimo,  kdaj in po katerih kanalih je najlaže dosegljiva. Obojestranska odzivnost je ključna.

– Format besedila: prevajalcem je najlažje, če dokument prejmemo v dobrem starem programu Word. Morebitno dodatno delo z grafičnimi elementi in pretvorbami, ki presega osnovno oblikovanje, je priporočljivo obračunati posebej.

Pri tem velja razmisliti o urni postavki. Večina se nas je najbrž že kdaj opekla in vemo, da je tovrstno delo lahko precej zamudno, plačilo pa tega ni odražalo. Ampak vsaka šola nekaj stane, kajne?

Kaj pa orodja?

Pri prevajalskem delu so nam v veliko pomoč prevajalska orodja, ki nam pomagajo pri zagotavljanju doslednosti besedišča in olajšajo preglednost celotnega procesa. Obstaja veliko različnih: od brezplačnih prostokodnih do plačljivih, katerih cena lahko presega tudi 700 evrov. Ponašajo se s podobnimi funkcijami, a zelo različnimi zmogljivostmi.

A nekaj drži kot pribito: prevajanja si brez svojega najljubšega »mačkona« oz. orodja CAT sploh več ne znamo predstavljati.

Tako! Ponudbo z vsemi ključnimi sestavinami smo oddali, naš priden naročnik nam je zagotovil potrebne referenčne tekste, primeren avans in za nameček še odzivno osebo za stik, ki nam je na voljo za vse nejasnosti. Zdaj nam preostane le še, da zavihamo rokave in se lotimo dela. Če smo poskrbeli za vse zgornje vidike, ni nevarnosti, da bi zagrizli v kislo jabolko.


Andreja Golob je kot prva generacija prevajalske smeri na FF v Mariboru študirala angleščino in nemščino, nepedagoška smer. Kot samostojna prevajalka deluje že več kot 10 let. Pojasnjuje, da se izogiba le tehničnim prevodom – ostalega pa se kar loti. Všeč ji je, če je lahko žanrsko fluidna, da se ne zasiti in naveliča enega področja. To pomeni, da po kaki pogodbi z veseljem presedla na marketing ali turizem. V prostem času si, kot pravi, po nepotrebnem zapleta življenje s tuhtanjem o rimah za prevode pesmi in popevk. 🙂 Rada brska po starih besedah, zato ne preseneča, da skrbi tudi za skupino Pozabnice. Ne gre pozabiti pa niti tega, da je Andreja tudi idejna mati in varuhinja slovitega konjteksta – člani skupine Prevajalci, na pomoč že vedo, za kaj gre, drugi vabljeni k včlanitvi. 

Poglej komentarje (0)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

 

Izdelava spletne strani: Marko Gustinčič, Nino Šuligoj

© 2021 Vse pravice pridržane

 

Na začetek