Ko sem že mislila, da prevajalsko delo ne more biti še bolj stresno, mi je letošnje leto pokazalo mojo naivno zmoto. Paketu dnevnih opravil je sedaj dodan še otrok, ki se šola na domu. In da sploh ne omenjam preostalih ukrepov, zaradi katerih se trenutno zadržujem samo še v radiju nekaj kilometrov od doma (beri: v Hoferju ali v gozdu). Nikoli več ne bom rekla, da sem kot prevajalka, ki dela od doma, ves čas doma. Zdaj se mi zdi moje preteklo »freelancer« življenje pred karanteno noro vznemirljivo …
Ko smo naenkrat vsi doma
Da ne izgubim niti: lovljenju treh rokov hkrati, uvažanju in izvažanju projektov v vsa mogoča orodja, odgovarjanju na 12 mailov, izpolnjevanju neskončnega števila obrazcev, prevajanju nemogočega besedila, kjer moram preverjati skoraj vsako tretjo besedo, utrujenosti, ker sem šla prepozno spat (zaradi večernega dela, seveda), navigiranju med 28 odprtimi zavihki, jeznim izpadom zaradi nemogoče lekture, hkrati ko nekje v ozadju možganov ves čas premlevam, kako se reče bonbonom, kot so Bronhiji, ki se sto let valjajo po ustih, se je sedaj pridružil še poziv »mamiiii«.
»Mamiiiii« zaslišim približno vsakih pet minut, sledi pa mu daljša pripoved o tem, kaj se zgodi, ko skeleton z lokom napade železnega golema. Ali pa nepotrebno vprašanje, na primer, kje je njena radirka ali katero stran mora rešiti. Ali pa poziv, da moram nujno pogledati en smešen prizor v risanki. Zmagajo pa: »Kdaj imam lahko pavzo?«, »Lačna sem.« in »Kdaj boš nehala delat, da grem lahko na tvoj računalnik na Minecraft?«
Iskanje ravnotežja vse prej kot enostavno
Dela nimam nič manj kot pred epidemijo, delovni pogoji pa so postali nemogoči. Moja pozornost je zdaj še bolj krhka, hitro skrene drugam, možgani pa, kot da delajo s polovično zmogljivostjo. Samo čakam dan, ko mi bo nek vodja projektov rekel: »V zadnjem času opažamo očiten upad kakovosti vaših prevodov. Je vse v redu? Ali kdo na črno prevaja namesto vas?«
Rečeno mi je bilo, da bo to pisanje morda imelo terapevtski učinek, in dejansko ugotavljam, da so ob vsem tem kaosu tudi prednosti.
Lara se je naučila pripraviti prav dober kurkumin napitek, ki mi ga prijazno prinese, ko obupavam, sključena nad tipkovnico. Ko se mi mudi z zadnjimi nekaj sto besedami, pelje lajajočega Odija ven odtočit, in če dobro pomislim, jo dejansko kar pogosto motim s svojimi prevajalskimi zagatami (nazadnje je kot iz rokava stresla, da se levji grivi po angleško reče »lion’s mane«).
Zaradi objektivnosti poročanja bi bilo morda prav, če bi še njo prosili, naj napiše prispevek, kako se je šolati doma poleg nervozne prevajalke, ki stalno nekaj hoče …
Tina Mesec je samostojna prevajalka besedil s področja trženja iz angleškega, hrvaškega in francoskega jezika v slovenski jezik.