»Romeo, kdaj se vidiva? … Julija!« je
le ena od šal nove kategorije, imenovane koronavirus, ki se je pridružila
blondinkam, taščam, policistom, Gorenjcem in Črnogorcem. Ob tem se le za
trenutek sprostimo in pozabimo na resničnost, ki nas obdaja.
Korona v vsakdanu
Učenci
si najverjetneje nikoli niso mislili, da bodo nekdaj pobožne želje o zaprtih
šolah postale resničnost, še manj pa, da bodo pogrešali pouk, sošolce, nekateri
celo učitelje. Tudi starši so šele pred kratkim ugotovili, kako naporni so
lahko njihovi lastni otroci, kadar so dan za dnem, 24 ur na dan, v njihovem
vidnem in slušnem polju. Kolikokrat v zadnjem mesecu bi starši otroku dali
podpis ali pa morda celo ukor pred izključitvijo? Splošni kriticizem na poklic
učiteljev je tako nenadno prešel na individualni obup pri poučevanju in vzgoji
lastnih otrok. Ste si mislili, da bo skupno življenje nekaterim predstavljalo
umetnost? Virus je »napredoval« celo do te mere, da je zaradi omejitve gibanja med
občinami ali primoranega skupnega bivanja pospešil rahljanje nekaterih
ljubezenskih zvez. Najverjetneje si tudi nismo predstavljali, da bomo kdaj
stali pred vrati trgovine, pošte ali lekarne v vrsti kot na decembrskih razprodajah. Prav tako ne,
da bomo naokoli hodili z daljšimi lasmi kot sicer ali pa si zaradi neurejene pričeske
celo ne bomo upali iz hiše oz. stanovanja. Ste kdaj razmišljali o tem, da bo
obisk frizerskega ali kozmetičnega salona predstavljal luksuz?
Korona v jezikoslovju
Resničnost je torej povsem drugačna – humorja namreč zagotovo ne vsebuje vsakodnevno prejemanje novih, navadno slabih, podatkov, ko poslušamo ali prebiramo novice o novookuženih ali o sami bolezni covid-19. Zato lahko trdim, da je ta beseda v našem vsakdanu že tako pogosta, kot so besede hrana, voda in toaletni papir. Tako ne preseneča, da je virus prispeval k iznajdbi novih besed, besednih zvez in pomenov, ki so v zadnjih mesecih – v koronačasu – pogosteje v rabi. Poleg covida-19 se je z novostmi razširil tudi Fran. Več o novih tvorjenkah in pomenih, ki so popestrili ter obogatili naš jezik, pa v nadaljevanju.
Kronapandemija je namreč zajela tudi našo državo, ki je zaradi koronavirusa uvedla koronazakon. V državi vlada koronapanika, ki jo nekateri uspešno preganjajo s koronahumorjem. Veliko ljudi dosledno upošteva pravila omejevanja socialnih stikov, koronabedaki pa mislijo, da so pravila zato, da jih kršijo. Nekaterim srečanjem pa se v koronačasu vseeno ne moremo izogniti – takrat običajno vzpostavimo varno socialno distanco ali pa se namesto objemov in rokovanja pozdravimo s koronapozdravom, ki ne povzroča prenosa virusa s človeka na človeka.
Kdo bi si mislil, da smo še pred dvema mesecema lahko povsem mirno živeli brez teh, zdaj tako pogostih besed?
Na spletni strani Fran, različica covid-19 nam poleg razlage zgoraj navedenih besed oz. besednih zvez z odgovori na najpogostejša vprašanja ponujajo tudi veliko koristnih nasvetov glede pisanja v zvezi z virusom, npr. kako pisati, sklanjati, izgovarjati nekatere izraze.
Sta besedi krona in korona med seboj povezani?
Zapišemo koronavirus ali korona virus?
Ali ste vedeli, da lahko kratico covid-19 izgovorimo na štiri različne načine?
Zakaj se kratica sklanja po moški sklanjatvi, če je njeno jedro ženskega spola?
Je bolje govoriti o epidemiji koronavirusne bolezni ali o epidemiji koronavirusa?