Društvo slovenskih književnih prevajalcev

Književni prevajalec je pozoren in radoveden bralec.

V Sloveniji je književno prevajanje vedno igralo pomembno vlogo, saj se je tako razvijal slovenski jezik. Prvi slovenski komediji, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi, sta pravzaprav priredbi. Literarni sistem v Sloveniji je še dandanes v veliki meri odvisen od prevodov, saj ti predstavljajo več kot polovico literarnih del. Ker ima književni prevod tako pomembno vlogo, so književni prevajalci združeni v Društvo slovenskih književnih prevajalcev (DSKP).

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je bilo ustanovljeno leta 1953, vendar je bilo takrat znano kot Društvo prevajalcev Slovenije. Osredotočali so se predvsem na književna dela, prevajalci znanstvenih besedil pa so bili nekoliko zapostavljeni. Tako je nastalo še Društvo strokovnih prevajalcev, Društvo prevajalcev Slovenije pa se je preimenovalo v Društvo književnih prevajalcev Slovenije in kasneje v DSKP, ki ga poznamo danes. Društvo je član Evropskega sveta združenj književnih prevajalcev (CEATL, Conseil Européen des Associations de Traducteurs Littéraires).

Društvo ima redne in častne člane. Včlani se lahko vsak prevajalec humanističnih in leposlovnih del ter prevodoslovec, zgodovinar, kritik ali bibliograf z ustreznimi objavami. Seznam članov lahko najdete na njihovi spletni strani.

Večer odprtih vrat (Foto: DSKP)

Med glavne naloge DSKP spadajo združevanje prevajalcev književnih in humanističnih besedil, zagotavljanje kakovostnega prevajalskega dela in seveda varovanje pravic prevajalcev. Na spletni strani so zato objavljeni tudi priporočeni tarifnik in smernice za poštene prevajalske pogodbe. Poleg tega spodbujajo tudi prevajanje pomembnih del v slovenščino in tudi iz slovenščine v tuje jezike. Društvo prireja tudi javne literarne večere, strokovna srečanja, predavanja in podobno. Med zadnjimi dogodki so Večer odprtih vrat ter pogovora Kaj podpisujemo? O vzorčni avtorski pogodbi in Prevajalka in njena urednica.

Še pred kratkim je DSKP podeljevalo prevajalske štipendije iz knjižničnega nadomestila, za kar je danes pristojna Javna agencija za knjigo RS. Društvo podeljuje tudi nagrade, kot so Sovretova nagrada, nagrada Radojke Vrančič, Jermanova nagrada in Lavrinova diploma.

Prejemnica nagrade Radojke Vrančič 2019 Zarja Vršič (Foto: Vinko Avsenak)

Publikacije

DSKP redno izdaja različne publikacije. Do leta 2006 je izhajal Zbornik DSKP, v katerem so se posvečali različnim prevajalskim težavam, na primer prevajanju dialektov in žargonov, prevajanju besedil iz prve polovice 20. stoletja in prevajanju Biblije ter filozofije. Leta 2007 je Zbornik nadomestila revija Hiernoymus. V reviji so objavljene razprave, poljudni članki, prispevki s prevajalskih delavnic, prevodne kritike in drugo. Zadnja številka revije je izšla leta 2013. Poleg zbornika in revije društvo izdaja tudi druge publikacije, med najnovejšimi je delo Eseji o poljsko-slovenskem književnem prevajanju avtorice Bożene Torkarz.

Ali ste vedeli?

Največkrat izposojene prevedene knjige v letu 2019 so bile otroške knjige o Brini Brihti avtorice Sally Rippin (približno 20 000 izposoj), ki jih je prevedla Darinka Koderman Patačko. Največkrat izposojeno izvirno delo v slovenščini je bilo Belo se pere na devetdeset avtorice Bronje Žakelj (približno 12 000 izposoj).

Poglej komentarje (0)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

 

Izdelava spletne strani: Marko Gustinčič, Nino Šuligoj

© 2021 Vse pravice pridržane

 

Na začetek