Jezikovne tehnologije so med drugim povezane s strojnimi prevajalniki, jezikovnimi priročniki ter orodji za zapisovanje govora in branje besedil. Marsikdo pa se ne zaveda, da so uporabne tudi za številne vsakodnevne dejavnosti, kot je glasovno upravljanje daljinca, telefona in drugih naprav. V veliko pomoč so lahko tudi starejšim, ki namesto tipkanja lahko nekatere aplikacije uporabljajo z govorom, nepogrešljive pa so tudi za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne. Seveda vse koristi jezikovnih tehnologij pridejo tudi z nekaj slabimi platmi in omejitvami. Zato je pomembno, da na tem področju obstajajo strokovnjaki, ki rešujejo vse s tem povezane probleme. O vsem tem so razpravljali na tretji delavnici ELRC.
V petek, 27. maja 2022, je na Institutu “Jožef Stefan” potekala tretja delavnica ELRC (European Language Resource Coordination). Udeleženci so se je lahko udeležili brezplačno, tako v živo kot s povezavo Zoom. Na delavnici se je od devete do pol tretje ure predstavilo deset govorcev. Skupni imenovalec vseh predavanj je bila tema digitalnega jezikoslovja.
Govorci so predstavljali organizacije Institut “Jožef Stefan”, Generalni direktorat za prevajanje, Fakulteta za računalništvo in informatiko, Amebis, Služba vlade za digitalno preobrazbo ter dve tuji organizaciji. Predstavljali so teme, povezane s prevajanjem, jezikovnimi tehnologijami in projekti na tem področju ter predvsem več vidikov projekta RSDO (Razvoj slovenščine v digitalnem okolju).
Pri tem si prizadevajo razviti in posodobiti spletne jezikovne vire za slovenščino, projekt pa obsega več različnih sklopov, in sicer razvoj jezikovnih virov, pri katerem gre za nadgradnjo slovenskih besedilnih korpusov in leksikona besednih oblik; razvoj govornih tehnologij, pri čemer bodo izdelali govorno bazo za izdelavo razpoznavalnikov govora za različne namene in potrebe uporabnikov; izdelavo osrednje digitalne slovarske baze, razvoj referenčnega strojnega prevajalnika, vzpostavitev terminološkega portala z iskalnikom po terminoloških virih s spletnim konkordančnikom za analizo specializiranih korpusov, obenem pa tudi vzdrževanje infrastrukturnega centra za jezikovne vire in tehnologije.
Po uradnem delu
Poslušalci so imeli možnost zastaviti vprašanja tudi na dveh panelih, kjer so sodelovali vsi predavatelji, ter na posebnem panelu, kjer so sodelovali tisti predavatelji, ki se z jezikovnimi tehnologijami ukvarjajo tudi znotraj zasebnega sektorja. Tu so kot problematične vidike izpostavili zaščito avtorskih pravic, pomanjkanje časa na trgu, hiter napredek tehnologij oziroma zastarelost nekaterih že obstoječih virov, splošno pomanjkanje razumevanja jezikovnih tehnologij in pomanjkanje strokovnjakov, ki bi obvladali tako tehnološki kot jezikovni vidik stroke. S slednjim vidikom je povezana tudi priprava novega magistrskega programa digitalnega jezikoslovja na Oddelku za prevajalstvo na Filozofski fakulteti, o kateri so na delavnici prav tako razpravljali.
Na skrbno organizirani delavnici ELRC, kjer si je bilo mogoče privoščiti tudi kavo in malico, so poslušalci tako imeli možnost pregleda stanja na tem pomembnem področju. Predstavniki organizacij so poročali o svojem delu, ki pomembno vpliva tako na prevajalce kot na splošno javnost. Pomembno je, da so te dejavnosti predstavljene širšemu občinstvu, saj je tako osvetljeno tudi delo jezikovnih poklicev.
Pri projektu RSDO lahko sodelujete tudi vi. Več najdete tukaj.
