Univerza na Primorskem je najmlajša slovenska javna univerza, ustanovljena leta 2003. Pod njenim okriljem deluje šest fakultet, med katerimi je tudi Fakulteta za humanistične študije. Tako kot Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in Univerze v Mariboru tudi Fakulteta za humanistične študije ponuja možnost študija medjezikovnega posredovanja in prevajanja. Oddelek za uporabno jezikoslovje in študij prevajanja nam bodo podrobneje predstavili predstojnica oddelka doc. dr. Ana Zwitter Vitez ter dolgoletna sodelavca oddelka doc. dr. Ana Beguš in doc. dr. Nikolai Jeffs.
Lahko poveste nekaj več o ustanovitvi in umestitvi prevajalskega oddelka na vaši fakulteti?
Ana Zwitter Vitez in Ana Beguš:
Oddelek za uporabno jezikoslovje Fakultete za humanistične študije je nastal kot odziv na potrebo po usposabljanju na področju tujih jezikov, medkulturnega sporazumevanja in prevajanja. Na oddelku skrbimo za študij tujih jezikov (angleščina, italijanščina in francoščina) v povezavi s slovenščino, po drugi strani pa skupaj z Oddelkom za slovenistiko in Oddelkom za italijanistiko omogočamo jezikovno izobraževanje za potrebe drugih študijskih programov na fakultetah Univerze na Primorskem. Sodelavci in študenti Oddelka za uporabno jezikoslovje smo vpeti tudi v raziskovalne projekte, študentske projekte in projekte sodelovanja z okoljem.
Katere študijske programe (na katerih stopnjah) ponujate študentom? V kakšni obliki poteka študij? Je mogoče prevajanje študirati tudi izredno?
Ana Zwitter Vitez in Ana Beguš:
Prvostopenjski študijski program Medkulturno jezikovno posredovanje študente usposablja za delo v medkulturni komunikaciji, ki vključuje angleški, francoski in italijanski jezik. Med študijem študenti razvijejo sporazumevalno zmožnost v slovenščini in treh tujih jezikih, spoznajo ključne medkulturne specifike, usvojijo tehnike prevajanja in se naučijo uporabljati temeljna prevajalska orodja.
Na drugi stopnji se študij nadaljuje s programom Jezikovno posredovanje in prevajanje. Magistrski študij je namenjen vsem študentom z ustreznim jezikovnim predznanjem, ki se želijo usmeriti v prevajalski poklic. Program je razdeljen na dve glavni smeri: angleščina-francoščina in angleščina-italijanščina. Študenti poleg glavnih smeri izbirajo tudi med tremi področnimi usmeritvami: poslovni modul, leposlovni modul in pravni modul.
Študij v manjših skupinah je prilagojen posamezniku in poteka tudi na terenu, omogočeni so pridobivanje konkretnih delovnih izkušenj, bivanje v tujini, spoznavanje sodobnih digitalnih praks in možnosti raznolikega nadaljevanja študija ali kariere.
Koliko študentov se odloča za študij pri vas in koliko študijskih mest imate na voljo vsako leto? Imate kaj statističnih podatkov o aktualnih študentih, alumnih?
Ana Zwitter Vitez:
Na prvostopenjskem programu imamo na voljo 25 mest, ki so vsako leto polno zasedena. Letos smo poleg smeri angleščina-francoščina in angleščina-italijanščina uvedli tudi novo smer, angleščina-slovenščina, zaradi katere je povpraševanja po študiju medkulturnega jezikovnega posredovanja še več.
Na drugostopenjskem programu je študij bolj specializiran in je namenjen študentom, ki se želijo usmeriti v prevajalski poklic, zato se vsako leto vpiše do deset študentov.
Naši diplomanti se zaposlujejo na področjih turizma, mednarodnega sodelovanja, marketinga, v administraciji Evropske unije, v kulturnih ustanovah in v prevajalskih agencijah. Z njimi ohranjamo redne stike, nekateri pa se vračajo na fakulteto na doktorski študij jezika in medkulturnosti.
Kako skrbite za mednarodno vpetost študija?
Nikolai Jeffs:
Najprej je treba poudariti, da ima OUJ dve veliki komparativni odliki. Prvič, ima razmeroma visok odstotek predavateljic in predavateljev, ki so materni govorci jezika, ki ga neposredno učijo ali pa je učni jezik pri predmetu, ki ga predavajo. Drugič, predavateljice in predavatelji OUJ so se izobraževali na mnogih domačih in tujih visokošolskih ustanovah. To pomeni, da predavateljski kader ni pretežno sestavljen iz nekdanjih študentov in študentk tega oddelka. V tem pogledu OUJ združuje velik nabor različnih ljudi z različnimi izkušnjami iz različnih kulturnih in akademskih okolij. Vse to prispeva k bogastvu in k večkulturnosti pedagoške izkušnje. Nadalje, predavatelji in predavateljice OUJ se redno udeležujejo konferenc v tujini, nekateri so vpeti tudi v mednarodne projekte. Pomen njihovega dela se potrjuje z mednarodnimi objavami. Obstaja tudi neformalna mreža povezav s tujimi akademiki, v kateri prihaja do plodne izmenjave izkušenj. Ta mreža se utrjuje tudi prek izmenjav v okviru programa Erasmus oziroma gostujočih predavateljev in predavateljic. Študentje in študentke, ki se vračajo na OUJ z obvezne prakse v tujini (ali pa z različnih izmenjav programa Erasmus), prav tako prispevajo svoje sveže izkušnje iz mednarodnih okolij k neposrednemu delu OUJ. Tu so potem še delovni ali dopustni obiski okolij, kjer je jezik, ki ga študirajo, v vsakdanji rabi.
Kar zadeva prevodno delo, velja opozoriti še na to, da so nekateri predavatelji in predavateljice OUJ svoje prevode iz slovenskega jezika objavili v tujini, kar predstavlja pomembno potrditev smiselnosti in pravilnosti njihovega dela.
Navsezadnje se mednarodna vpetost študija potrjuje tudi s tem, da ima OUJ relativno visoko število študentov in študentk iz tujine; podatek, ki sicer velja tudi za UP v celoti, saj ima ta od vseh slovenskih univerz najvišji delež tujih študentov in študentk.
Ali ohranjate stik s svojimi diplomanti, morda veste, kje se zaposlujejo po koncu študija?
Nikolai Jeffs:
Stiki so predvsem neformalne narave in prav je tako. Ni dolžnost študenta ali študentke, da vzdržujeta stike s svojo almo mater. In obratno, zapovedano vodenje različnih evidenc zaposlitev ter tovrstno sledenje diplomantov in diplomantk nikakor ne more biti del poslanstva univerze. Jasno je, da se študentje in študentke po končanem študiju zaposlujejo v različnih poklicnih aktivnostih: od, denimo, servisnih in nevladnih dejavnosti, kjer je potrebno znanje tujih jezikov, do raziskovalnega področja. A za večino diplomantov in diplomantk najbolj pereče vprašanje po končanem študiju gotovo ni, ali se bodo zaposlili na področju svojega študija ali ne, temveč ali se bodo sploh lahko zaposlili. To vprašanje ni vezano na posamezno študijsko smer, temveč je dandanes žal del neke splošnejše poštudijske perspektive. Z njo pa je povezano tudi dejstvo, da je predvsem v zadnjih petih letih mogoče opaziti povečan odhod diplomantov in diplomantk OUJ v tujino, kjer nadaljujejo študij ali pa si poiščejo zaposlitev.
Nekateri menijo, da so prevajalcem ob razvoju strojnih prevajalnikov in umetne inteligence šteti dnevi. Kako vi vidite prihodnost prevajalskega poklica in kako se na vašem oddelku temu prilagajate?
Ana Beguš:
Razvoj informacijskih tehnologij je s statistično obdelavo naravnega jezika omogočil nove strokovne in raziskovalne pristope v jezikoslovju in prevodoslovju. Tudi strojno in strojno podprto prevajanje sta doživeli močan razmah in sta prisotni pri preprostejših in srednje zahtevnih besedilih, kar prevajalcem lahko pomaga pri delu. Kljub temu strojni prevajalniki ne morejo optimalno prevajati zahtevnejših žanrov, značilnih za humanistiko in umetnost. Računska logika umetne inteligence ne more nikoli nadomestiti iznajdljivosti in ustvarjalnosti naravne, človeške inteligence. Zato se prevajalcem ni treba bati, da bo njihov poklic izginil, res pa je, da se bo v določeni meri spremenil.
Zakaj menite, da je študij prevajanja še vedno relevanten in potreben?
Ana Beguš:
Študij prevajanja je pomemben, ker prevajalski poklic ne bo izginil in je na različnih področjih človekovega delovanja še vedno potreben. Relevanten pa ni le kot študij, ki uči specifičnih veščin prevajanja, pač pa tudi v širšem humanističnem smislu. Prevod je temeljna metafora človekove komunikacije in življenja nasploh, teorija prevajanja pa raziskovalna veda, ki lahko v veliki meri pripomore k odgovarjanju na temeljna humanistična vprašanja naše sedanjosti in prihodnosti. Senzibilnost, ki jo premore dober prevajalec, tako ni le poustvarjalna, pač pa zelo ustvarjalna in izvirna, zato so prevajalci pomembni tudi kot intelektualci.
