Ali veste, kdo je poimenovan kot prešernoslovec in zakaj ter kdo je slovenski nacionalni knjižnici postavil temelje? Kdo je med vojno sodeloval z NOB in bil zaprt na Golem otoku? Kdo je avtor Slovenske slovnice in kdo je govoril osem tujih jezikov? Morda veste, katera profesorica je pridobila naziv zaslužna profesorica in kdo je zaslužen za Zakon o javni rabi slovenščine ali pa kdo je trdil, da je Trubar za osnovo knjižnega jezika izbral govorico Ljubljane?
Mirko RUPEL (1901–1963)
Rodil se je leta 1901 v Trstu, umrl pa leta 1963 v Mariboru. Bil je literarni zgodovinar, jezikoslovec in bibliotekar. Po končani osnovni šoli in gimnaziji v Trstu je na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral slavistiko in romanistiko. Doktoriral je leta 1923 z disertacijo o Trubarjevi knjigi Articuli oli dejli te prave, stare vere krščanske. Kot štipendist Unesca je študiral in proučeval bibliotekarstvo Zahodne Evrope. Sprva je poučeval na ljubljanski klasični gimnaziji, nato pa služboval kot ravnatelj Narodne nacionalne knjižnice v Ljubljani. Predaval je na Akademiji za igralsko umetnost in na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na Radiu Ljubljana je vodil oddajo Jezikovni pogovori. Pisal je tudi članke o posameznih avtorjih – največ o Trubarju, kateremu se je posvetil tudi v zadnjih letih in ga obdelal v monografiji. Sodeloval je pri nastajanju Slovenske slovnice (1947 in 1956) in Slovenskega pravopisa (1950 in 1962). Za svoje delo je prejel Prešernovo nagrado.
Ali veste?
Mirka Rupla so poimenovali tudi prešernoslovec, saj je pripravil izdajo Poezij dr. Franceta Prešerna in po Kidričevi smrti dokončal Prešernov album. Slovenski nacionalni knjižnici je postavil strokovne temelje in odločilno vplival tudi na razvoj slovenskega knjižničnega sistema po letu 1945.
Tine LOGAR (1916–2002)
Rodil se je leta 1916 v Horjulu, umrl pa leta 2002. Bil je dialektolog. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je študiral slavistiko. Doktoriral je leta 1941 z disertacijo o horjulskem govoru. Sprva je opravljal delo dialektologa na Inštitutu za slovenski jezik pri SAZU, nato pa na Filozofski fakulteti predaval zgodovino slovenskega jezika in dialektologijo. Bil je predstojnik Oddelka za slovanske jezike in književnosti, prodekan in dekan Filozofske fakultete. V nadaljevanju pa tudi predsednik glavnega uredniškega odbora SSKJ, zaslužni profesor ljubljanske univerze, izredni in redni član SAZU, dopisni član JAZU v Zagrebu in predsednik Znanstvenega sveta Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša. Napisal je vrsto razprav, ki so bile od leta 1941 do 1996 objavljene v strokovnih slovenističnih in slavističnih revijah ter zbornikih, tudi v tujini. Skupaj z Jakobom Riglerjem je izdal Karto slovenskih narečij leta 1983.
Ali veste?
Tine Logar je med vojno sodeloval z NOB. Zaradi domnevnega sodelovanja z Informbirojem pa je bil celo zaprt na Golem otoku.
Jože TOPOROŠIČ (1926–2014)
Rodil se je leta 1926 v Mostecu, umrl pa leta 2014 v Ljubljani. Bil je pomemben jezikoslovec. Po končani gimnaziji v Brežicah in Mariboru je na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral slavistiko. Kot štipendist Humboldtove ustanove je v Hamburgu študiral eksperimentalno fonetiko. Doktoriral je leta 1963 z disertacijo Nazorska in oblikovna struktura Finžgarjeve proze. Bil je zaslužen za ustanovitev Katedre za slovenski knjižni jezik in stilistiko ter postal njen prvi predstojnik. Kot docent, izredni in nato redni profesor je predaval predvsem na Filozofski fakulteti, bil pa je tudi urednik Slavistične revije. Med drugim je avtor Slovenske slovnice (1976, 1984, 1991, 2000) in Enciklopedije slovenskega jezika (1992) – s slednjo je zaslužen za vpeljavo jezikoslovnega izrazja. Sodeloval je pri nastajanju Slovarja slovenskega knjižnega jezika in Slovenskega pravopisa. Za svoje delo je prejel srebrni častni znak svobode Republike Slovenije in Zoisovo nagrado.
Ali veste?
Jože Toporišič je bil med drugo svetovno vojno v taboriščih v Šleziji in na Poljskem. Govoril je osem tujih jezikov – nemško, angleško, rusko, češko, poljsko, hrvaško, italijansko in latinsko. Kljub vsemu pa je v domačem jeziku videl nekaj posebnega, nekaj lepšega.
»Vsak knjižni jezik je poseben, težko se ga je naučiti že zaradi samega naglasa. Ljudje se lažje naučijo po rabi starejšega jezika. Je pa slovenščina lep jezik, najlepši. To je rekel že jezikoslovec Stanislav Škrabec.« (Jože Toporišič)
Breda POGORELEC (1928–2006)
Rodila se je leta 1928 v Ljubljani, umrla pa leta 2006 prav tam. Bila je jezikoslovka in slovenistka. Po končani gimnaziji v Ljubljani je na Filozofski fakulteti študirala slovenski jezik in primerjalno slovansko jezikoslovje ter primerjalno jezikoslovje in južnoslovanske književnosti. Poučevala je na gimnaziji v Brežicah, nato pa delala kot asistentka na Filozofski fakulteti. Doktorirala je leta 1964 z disertacijo Veznik v slovenščini. Izvoljena je bila za docentko, nato za izredno in nazadnje za redno profesorico za slovenski jezik in stilistiko. Predavala je na Filozofski fakulteti in tudi drugih fakultetah. Bila je predstojnica Oddelka za slovanske jezike in književnosti ter pridobila naziv zaslužna profesorica. Bila je predsednica Slavističnega društva Slovenije, članica pravopisne komisije pri SAZU in med pobudniki ustanovitve Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik in Poletne šole slovenskega jezika. Bila je članica Sveta Znanstvenega inštituta FF. Za svoje delo je dobila več priznanj.
Ali veste?
Breda Pogorelec je bila predsednica Delovne skupine za področje jezikovnega načrtovanja in jezikovne politike pri Državnem zboru Republike Slovenije. Končni rezultat omenjenega je bil Zakon o javni rabi slovenščine, ki je bil sprejet leta 2004.
Jakob RIGLER (1929–1985)
Rodil se je leta 1929 v Novih Ložinah pri Kočevju, umrl pa leta 1985 v Ljubljani. Bil je jezikoslovec, profesor in urednik. Po končani osnovni šoli v Ribnici in gimnaziji v Kočevju ter Ljubljani je na ljubljanski Filozofski fakulteti študiral slavistiko, natančneje slovenščino in ruščino. V času študija je za znanstvene obravnave slovenskega jezika tri leta zapored prejel Prešernovo nagrado za študente. Doktoriral je leta 1960 z disertacijo Južnonotranjski govori. Bil je znanstveni svetnik na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in izvoljen za dopisnega člana SAZU. Bil je predsednik Zveze slavističnega društva Slovenije in urednik Slavistične revije. S svojimi dialektološkimi razpravami je zajel celotno jezikoslovno ozemlje in obravnaval doslej nerazložene ali napačno pojasnjene glasovne pojave slovenskega jezika. Leta 1983 je skupaj s Tinetom Logarjem izdal Karto slovenskih narečij, v kateri so na novo določili meje.
Ali veste?
Jakob Rigler je avtor teze, da je Trubar za osnovo knjižnega jezika izbral govorico Ljubljane in ne Rašice.
