5 posameznikov, ki so v 19. in 20. stoletju ustvarjali slovenski jezik in državo

Ali veste, kdo je bil proglašen za častnega meščana Ljubljane in kdo je velikan slovaropisja, ali pa kdo velja za največjega jezikoslovca 19. stoletja in kdo je oče slovenske fonetike? Čigava znanstvena bibliografija obsega več kot sto enot, kdo je bil eden izmed prvih imenovanih profesorjev na ljubljanski Filozofski fakulteti in po kom se danes imenuje Inštitut za slovenski jezik? Kdo je bil predsednik Slovenske šahovske zveze?

Maks PLETERŠNIK (1840–1923)

Rodil se je leta 1840 v Pišecah, umrl pa leta 1923 prav tam. Bil je jezikoslovec in slovaropisec, imenovan tudi velikan slovaropisja. Po končani gimnaziji v Celju je na Dunaju študiral klasično jezikoslovje in slavistiko. Živel in deloval je v Mariboru, Celju, Gorici in Trstu. Leta 1899 je postal član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti. Napisal je slovensko-nemški slovar (1894–1895), ki ga je financiral ljubljanski škof Anton Alojzij Wolf, zato slovar imenujejo tudi Wolfov slovar. Nemški prevodi so zapisani v gotici, v ponatisu pa v sodobni tipografiji. Besede imajo določen tudi naglas. Slovar je dostopen tudi na portalu Fran, na povezavi.

Ali veste?

Maks Pleteršnik je bil leta 1921 proglašen za častnega meščana Ljubljane.

Povzeto po:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Maks_Pleter%C5%A1nik, https://zgodovinanadlani.si/1840-rojen-maks-pletersnik/, https://www.kamra.si/digitalne-zbirke/item/maks-pletersnik-velikan-slovaropisja.html.

Stanislav ŠKRABEC (1844–1918)

Rodil se je leta 1844 v Hrovači pri Ribnici, umrl pa leta 1918 v Ljubljani. Bil je pater, urednik, pisatelj in jezikoslovec – velja za največjega jezikoslovca 19. stoletja. Po končani ljudski šoli v Ribnici in gimnaziji v Ljubljani je bil dve leti pripravnik na gimnaziji v Novem mestu, nato pa v Gradcu študiral klasično in slovansko jezikoslovje. V Kostanjevici pri Gorici je poučeval na interni frančiškanski gimnaziji. Ukvarjal se je predvsem z glasoslovjem in pravopisom slovenskega knjižnega jezika, pa tudi z oblikoslovjem, skladnjo in stilistiko. V svojih delih je opisal tonemski naglas, določil polglasnik kot samostojni fonem, prizadeval si je za odpravo elkanja in razvil svoj samoglasniški sistem, ki je vseboval 9 samoglasniških fonemov.

Ali veste?

Stanislav Škrabec je bil prepričan, da Slovenci svoj jezik in sebe premalo cenimo:

»Naša slovenščina je eden najlepših jezikov na svetu.«

Imenujemo ga tudi oče slovenske fonetike.

Povzeto po:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Stanislav_%C5%A0krabec
https://www.skrabceva-ustanova.si/si/pater-stanislav-skrabec/zanimivosti, https://www.skrabceva-ustanova.si/si/pater-stanislav-skrabec/delo.

Anton BREZNIK (1881–1944)

Rodil se je leta 1881 v Ihanu pri Domžalah, umrl pa leta 1944 v Ljubljani. Bil je jezikoslovec, duhovnik in ravnatelj. Po končani ljudski šoli je v Ljubljani obiskoval meščansko šolo in gimnazijo. V Gradcu je študiral slovenščino in latinščino, leta 1910 pa doktoriral z disertacijo Naglasni tipi slovenskega glagola. Leta 1916 je v Slovenski slovnici (ponatisi 1921, 1924 in 1934) uveljavil Škrabčevo jezikoslovno delo in uzakonil tonemsko naglaševanje. Leta 1920 je izšel Slovenski pravopis, nato pa je v sodelovanju s Franom Ramovšem leta 1935 sestavil nov Slovenski pravopis. Bil je odličen poznavalec zgodovinskega slovaropisja in slovenskega besedja. Izpostavil je vprašanje besednega reda kot eno izmed temeljnih vprašanj slovenske skladnje. Bil je predsednik Slavističnega društva in član Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani ter član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Ali veste?

Anton Breznik je »eden naših največjih jezikoslovcev slovenistov«, ki je bil »nad 40 let samo v službi slovenskega jezika« (Toporišič: Anton Breznik kot besedoslovec, Besedjeslovne razprave, 2006, 112−114). Njegova znanstvena bibliografija obsega več kot sto enot.

Povzeto po:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Breznik
http://www.sazu.si/clani/anton-breznik.

Fran RAMOVŠ (1890–1952)

Rodil se je leta 1890 v Ljubljani, umrl pa leta 1952 prav tam. Bil je jezikoslovec, narečjeslovec in imenoslovec. Na Dunaju in v Gradcu je študiral romanistiko, germanistiko, indoevropeistiko, splošno jezikoslovje in slavistiko. Leta 1912 je doktoriral z disertacijo o slovenskih odrazih praslovanskih polglasnikov. Ob ustanovitvi Filozofske fakultete v Ljubljani je bil imenovan za enega od prvih štirih profesorjev, kjer je bil tudi redni profesor slovenskega jezika in fonetike, dekan in rektor Univerze v Ljubljani. Soustanovil in vodil je Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, ki se danes imenuje po njem. Bil je urednik številnih jezikoslovnih revij. Postal je častni član Slavističnega društva Slovenije in za svoje znanstveno in organizacijsko delo pri Slovenskem pravopisu je prejel Prešernovo nagrado.

Ali veste?

Univerza v Ljubljani svoj praznik praznuje ravno 3. decembra, saj je imel Fran Ramovš na omenjen datum leta 1919 prvo predavanje o slovenščini, natančneje o zgodovinski slovnici, na novoustanovljeni univerzi. Lansko leto je Univerza v Ljubljani praznovala svojo 100. obletnico.

Povzeto po:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Ramov%C5%A1,
http://www.sazu.si/clani/fran-ramovs

Anton BAJEC (1897–1985)

Rodil se je leta 1897 v Polhovem Gradcu, umrl pa leta 1985 v Ljubljani. Bil je jezikoslovec. Po končani gimnaziji v Ljubljani je v Zagrebu, Pragi in Ljubljani študiral romanistiko in slavistiko. Leta 1923 je doktoriral z disertacijo Nominalni akcent v rezijanskem narečju. Sprva je bil profesor in ravnatelj v ženski realni gimnaziji v Ljubljani, nato predavatelj na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je med štirimi ustanovnimi člani Slovenskega slavističnega društva in sopredsednik komisije za pravopis ter član glavnega uredniškega odbora Slovarja slovenskega knjižnega jezika. Poleg naštetega je bil tudi lektor v Drami Slovenskega narodnega gledališča, sourednik Slovenskega jezika, Slavistične revije ter Jezika in slovstva in redni član SAZU. Za Slovenski pravopis je prejel Prešernovo nagrado, za življenjsko delo na področju jezikoslovja pa Kidričevo nagrado.

Ali veste?

Anton Bajec je bil tudi šahovski publicist, funkcionar, mednarodni sodnik in predsednik Slovenske šahovske zveze.

Povzeto po:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Anton_Bajec,
https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1016710/

Poglej komentarje (0)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

 

Izdelava spletne strani: Marko Gustinčič, Nino Šuligoj

© 2021 Vse pravice pridržane

 

Na začetek