5 posameznikov, ki so v 18. in 19. stoletju ustvarjali slovenski jezik in državo

Ali veste, kdo je napisal prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika ali pa kdo je imel za časa svojega življenja tako pomembno vlogo, da je skupaj s cesarjem odločal o najpomembnejših zadevah cesarstva in bil v sporu z našim največjim slovenskim pesnikom? Kdo velja za največjega slovenskega slavista vseh časov, komu je bil dodeljen viteški naziv, kdo je sooblikoval program Zedinjene Slovenije in cenzuriral del slovenske himne? Morda veste, kdo je bil eden izmed najvplivnejših jezikoslovcev v 19. stoletju ali pa koga so ovadili zaradi neprimerne pesniške zbirke ter narodnega izdajstva?

Če želite priti do odgovorov na zastavljena vprašanja, berite naprej.

Marko POHLIN  (1735–1801) Rodil se je leta 1735 v Ljubljani, umrl pa leta 1801 na Dunaju. Bil je duhovnik in jezikoslovec. Ustvarjal je v obdobju razsvetljenstva. Po končani gimnaziji v Novem mestu je leta 1754 vstopil v avguštinski meniški red in v nadaljnjih letih na Dunaju doštudiral teologijo. Leta 1768 je izdal Kraynsko grammatiko, prvo znanstveno slovnico slovenskega jezika, napisano v nemškem jeziku. Z njo je poudaril vrednost slovenščine in zahteval, naj slovenščina na Kranjskem postane literarni in cerkveni jezik ter nosilec kulture. Leta 1779 je izdal pesniški almanah Pisanice, ki vsebuje zbirko znanih ljudskih pesmi s Kranjske in Koroške. Poleg omenjenih del je leta 1781 napisal še slovensko-nemško-latinski slovar in leta 1792 etimološki priročnik Glossarium slavicum. Povzeto po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Marko_Pohlin, https://www.slovenskabiografija.si/oseba/sbi443704/, https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/7/1768-pohlin?query=marko%20pohlin

Jernej KOPITAR (1780–1844)

Rodil se je leta 1780 v Repnjah pri Vodicah, umrl pa leta 1844 na Dunaju. Bil je jezikoslovec. Z izjemno bistrostjo je v krajšem času kot sicer opravil osnovno šolo. Po končani gimnaziji je pri baronu Žigu Zoisu opravljal delo domačega učitelja, tajnika, knjižničarja in varuha mineroloških zbirk. Z njegovo finančno podporo je odšel na Dunaj študirat pravo. Bil je del Zoisovega krožka, kjer je spoznal Antona Tomaža Linharta, Valentina Vodnika in Jurija Japlja. V letih 1808 in 1809 je izdal prvo slovensko znanstveno slovnico Grammatik der slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark. Poznamo ga tudi po sporu s Francetom Prešernom in njemu namenjeni pesmi Apel in čevljar.

Ali veste, da bil Jernej Kopitar prvi Kranjec v službi ravnatelja cesarske knjižnice?

Leta 1844 ga je cesar namreč imenoval za prvega kustosa dvorne knjižnice in za dvornega svetnika, kar je pomenilo, da naj bi nekajkrat na leto sedel skupaj s cesarjem in soodločal o najpomembnejših zadevah cesarstva. Kmalu zatem je zbolel, zato je to funkcijo opravljal le kratek čas.

Povzeto po:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Jernej_Kopitar,
https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/10/1809-kopitar, https://www.vodice.si/objava/57412.

Fran MIKLOŠIČ (1813–1891)

Rodil se je leta 1813 v Radomerščaku pri Ljutomeru, umrl pa leta 1891 na Dunaju. Bil je filolog, jezikoslovec in slavist. Velja za največjega slovenskega slavista vseh časov. Končal je osnovno šolo in gimnazijo ter doktoriral najprej iz filozofije v Gradcu, nato še iz prava na Dunaju. Med drugim je opravljal delo knjižničarja in cenzorja. Bil je redni član avstrijske akademije znanosti, predsednik dunajskega društva Slovenija in tako sooblikoval program Zedinjene Slovenije. Na dunajski univerzi je ustanovil katedro za slavistiko, kjer je postal profesor, nato dekan, za eno leto pa tudi rektor. Med leti 1852 in 1875 je napisal primerjalno slovnico slovanskih jezikov Vergleichende Grammatik der slavischen Sprachen, ki je izšla v štirih knjigah.

Ali veste, da je Fran Miklošič leta 1846 cenzuriral 3. in 4. kitico Zdravljice?

Ali veste, da je svoje zasluge na dunajski univerzi prejel dedni naziv vitez plemeniti?

Povzeto po:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Miklo%C5%A1i%C4%8D,
https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/25/1852-1875-miklosic.

Matej CIGALE (1819–1889)

Rodil se je leta 1819 v Lomeh, umrl pa leta 1889 na Dunaju. Bil je pravnik, jezikoslovec, urednik in eden najvplivnejših jezikoslovcev v 19. stoletju. Dokončal je osnovno šolo in gimnazijo. V Ljubljani je študiral teologijo, v Gradcu in na Dunaju pa pravo. Opravljal je službo tajnika Slovenskega društva in urednika Slovenije. Pozneje je na Dunaju delal v uredništvu državnega zakonika in dosegel naslov vladnega svetnika. Leta 1853 je uredil slovenski del slovarja Juridisch-politische Terminologie für die slavischen Sprachen Österreichs. Prevzel, dopolnil in dodelal je prvi večji slovenski tiskani slovar Deutch-slovenisches Wörterbuch, ki je izšel leta 1860. Kot dopolnilo k slovarju je izdal še prvi slovenski terminološki slovar Znanstveno terminologijo s posebnim ozirom na srednja učilišča.

Povzeto po: https://sl.wikipedia.org/wiki/Matej_Cigale.

Fran LEVSTIK (1831–1887)

Rodil se je leta 1831 v Dolnjih Retjah pri Velikih Laščah, umrl pa leta 1887 v Ljubljani. V prvi vrsti ga poznamo kot pesnika, pisatelja, dramatika, bil pa je tudi kritik in jezikoslovec. Dokončal je osnovno šolo, obiskoval gimnazijo, vendar mature – zaradi spora s šolskimi oblastmi in katehetom – ni opravil. Zaradi ovadbe o nemoralnosti pesniške zbirke je moral opustiti študij bogoslovja. Preživljal se je kot domači učitelj, pozneje pa kot tajnik in urednik. Bil je tudi tajnik Slovenske matice, urednik Wolfovega slovensko-nemškega slovarja. Občasno pa je sodeloval tudi pri Slovenskem narodu in pomagal pri urejanju Ljubljanskega zvona. Sicer pa Levstika gotovo vsi poznamo po naslednjih delih – Martin Krpan z Vrha, Popotovanje iz Litije do Čateža, Kdo je napravil Vidku srajčico, Tugomer itd.

Ali veste, da je bil Levstik obtožen narodnega izdajstva?

Ko je na Dunaju začel izdajati »zabavljivo-šaljiv list« Pavliha, je bil obtožen narodnega izdajstva zaradi domnevnega prejemanja državne podpore, zaradi česar je moral izdajanje časopisa kmalu opustiti.

Povzeto po:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Fran_Levstik,
https://fran.si/slovnice-in-pravopisi/28/1866-levstik?query=fran%20levstik.

Poglej komentarje (0)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

 

Izdelava spletne strani: Marko Gustinčič, Nino Šuligoj

© 2021 Vse pravice pridržane

 

Na začetek