Zadnjih nekaj let so begunci in migranti postali precej pereča tema v Sloveniji. Begunska kriza se je končala in v medijih je vse potihnilo, ti ljudje pa niso kar izginili. Ostali so v Sloveniji, brez znanja slovenščine. Kljub pomanjkljivemu znanju jezika pa si morajo urediti papirje in iti k zdravniku, ko zbolijo. Pri prebijanju čez vsakdan, urejanju birokracije in obiskih zdravnikov niso sami, saj jim pomagajo skupnostni tolmači. Kdo so ti skriti pomočniki, kaj pravzaprav počnejo in kako pomagajo tujcem?
Skupnostni tolmači so tolmači za potrebe javnega sektorja. Kaj to pravzaprav pomeni? S svojim delom pomagajo ljudem, ki ne govorijo jezika okolja, ter jim tako omogočijo dostop do storitev javnega sektorja, torej do primerne zdravstvene oskrbe, obiskov upravnih enot in šolstva. Tolmači pomagajo tudi pri azilnih postopkih, policijskih obravnavah in sodnih postopkih. Poleg tega tujcem omogočajo spodobno bivanje v državi tako, da jim pomagajo pri vsakdanjih opravilih.
Kdo so skupnostni tolmači?
V Sloveniji skupnostno tolmačenje ni sistemsko urejeno, kar pomeni, da ni uradnega programa za izobraževanje skupnostnih tolmačev. Tolmače, ki opravljajo to nalogo, lahko razdelimo v tri kategorije. Prvi so akreditirani sodni tolmači. Pri sodnih postopkih ne more tolmačiti vsakdo, ki ima nekaj znanja določenega tujega jezika. Pomanjkljivo oziroma neprimerno tolmačenje ima v takšnih primerih lahko zelo hude posledice. Če vas zanima, kakšne so lahko te posledice, si preberite članek Christopherja Johna Garwooda, ki izpostavi kritične primere iz Italije.
Druga skupina so pogodbeni tolmači in zadnja so prostovoljci. Pogosto delo opravljajo tujci prostovoljci, ki živijo v Sloveniji in so se naučili slovenščine do te mere, da lahko posredujejo pri komunikaciji. Zaradi pomanjkanja formalnega izobraževanja ti tolmači nimajo tolmaških veščin in se jih priučijo med samim delom. Tolmačijo, ker želijo pomagati drugim, saj iz lastnih izkušenj vedo, kaj ljudje doživljajo. Pogosto pa tolmačijo kar družinski člani in prijatelji ali celo člani osebja. To pa posledično povzroči povsem drugo vrsto težav.
Kakšno znanje morajo imeti skupnostni tolmači?
Med najpomembnejšimi sposobnostmi je poznavanje neuradnih jezikovnih zvrsti, saj delujejo z govorjenim jezikom. Pri govorjenju zagotovo ne uporabljamo le knjižnega jezika, temveč tudi narečne besede, sleng in žargon.
Kot pri drugih vrstah tolmačenja so tudi tukaj pomembni zbranost, dober spomin in pozornost, saj tolmači ne vedo, kaj bodo morali prevajati, niti v kakšnem položaju se bodo znašli. Poleg tega morajo imeti tudi dobre socialne in seveda komunikacijske veščine. Med socialne veščine prištevamo na primer točnost, spoštljivost in tudi upoštevanje protokolov, medtem ko komunikacijske veščine vključujejo vljudnost, sočutnost in razumevanje. Tolmači morajo biti tudi čustveno stabilni, saj prevelika čustvenost lahko privede do prekinitve tolmačenja.
Skupnostni tolmači še zdaleč niso le stroji, ki zgolj prevajajo med različnimi jeziki. Imajo izredno pomembno vlogo pri integraciji tujcev. Dobri tolmači namreč bistveno pripomorejo h kakovosti njihovih življenj. Poleg tolmačenja opravljajo več različnih nalog, ki pa morajo biti uravnotežene. Če ena prevlada nad drugo, ima to lahko negativne posledice. Ta poklic zato ni tako preprost, kot se morda zdi na prvi pogled, in zagotovo je to področje treba celovito ter sistemsko urediti.
