Intervju: Kakovost, kolegialnost in učenje – na zabaven način

Če vas zanima prevajanje, ste skoraj zagotovo že slišali za facebookovo skupino Prevajalci, na pomoč! Zaprta skupina, ki danes šteje že več kot 8000 članov, za prevajalce predstavlja pomemben vir medsebojne pomoči kot tudi način spletnega povezovanja. Grega Fajdiga, Andreja Golob in Josh Rocchio, administratorji skupine, so nam povedali več o svojih pogledih na preteklost, sedanjost in prihodnost skupine in jezikovnih poklicev na sploh.

Kdaj in s kakšnim namenom je nastala skupina Prevajalci, na pomoč?

Grega: Skupina je nastala marca 2012, ustanovila jo je Ana Mestek, ker se ji je zdelo, da so prevajalci preveč razdrobljeni in nas je hotela povezati. Na začetku je skupina izredno hitro rasla. Oblikovala se je skupnost za pomoč pri jezikovnih debatah, povezali pa smo se tudi bolj neformalno.

Josh: Mogoče se naša generacija sploh ne zaveda, da je potreba po povezovanju nastala, ker se je trg tako drastično spremenil od leta 2007 do 2012, ko se je ustanovila skupina. Finančna kriza je zelo spremenila prevajalski trg. Zlasti mladi prevajalci niso bili povezani, niso imeli izkušenj s skupnim delom v pisarni, kolegialnostjo in mentoriranjem. Zato se je Ana spomnila, da bi nas lahko tako povezala.

Andreja: Na skupino gledam tudi kot na neke vrste teambuilding. S strokovnimi pogovori, šalami, tudi internimi, in skupinskim premlevanjem raznovrstnih prevajalskih dilem se tkejo malodane prijateljske vezi in to je tisto, česar formalnim društvom kronično manjka. Ne srečujemo se le občasno na formalnih sestankih, ampak skozi pogoste, celo vsakodnevne virtualne stike dobimo občutek, da se poznamo.

Kdo se lahko pridruži skupini? Ali obstajajo kakšne omejitve?

Grega: Omejitev pravzaprav ni. Odgovoriti je treba na tri vprašanja, predvsem za to, da vemo, da je človek vsaj približno resen.

Josh: Pri prvem vprašanju moraš povedati, ali si prevajalec/lektor ali iščeš prevajalca/lektorja, pri drugem, kaj je kontekst, pri zadnjem pa preverjamo smisel za humor. Tako da so ta vprašanja že sama po sebi nek filter. Tisti, ki na ta vprašanja ne odgovorijo primerno, ne morejo priti v skupino.

Uradnih članov je več kot 8000. Koliko pa je aktivnih članov? Koliko je objav na dan?

Grega: Na dan je od ene do petnajstih objav, odvisno od dneva. Aktivnih pa je približno tretjina uporabnikov, ostali bolj ne.

Koliko časa vam vzame moderiranje skupine?

Andreja: Mogoče ni toliko dela z moderiranjem v najožjem smislu, ampak z vsemi odločitvami, ki so povezane s tem, kako boš oblikoval odgovor nekomu, ki je že večkrat objavil vprašanje brez ustreznega konteksta. Torej, kako ravnati in kako se odzvati v primerih, ko spraševalci zastavijo vprašanje malomarno in po liniji najmanjšega napora. S tem pa samo pokažejo, kako ne spoštujejo časa in truda svojih kolegov, ki bi morda lahko pomagali. Tega se nabere kar nekaj in je po svoje tudi določeno breme, ki ga ljudje ne vidijo.

Josh: Na dan je treba izbrisati vsaj tri do pet objav. Gre ali za geselska vprašanja, na katera lahko dobiš odgovor že na Ponsu, ali pa ljudje ne upoštevajo osnovnega pravila, torej da pojasniš kontekst.

V zadnjem času ste posodobili pravila skupine. Ali je bilo kaj odzivov? Se jih uporabniki držijo?

Josh: Ta dolga pravila so samo nadgradnja obstoječih pravil. Dodano je le tisto, kar smo ugotovili v zvezi z AVK. Zdi se mi, da se večinoma vsi strinjamo s temi pravili. Mislim pa, da je pomembno predvsem, da se ve, da za vse člane veljajo enaki vatli.

Andreja: Pravila so bolj ali manj pravila intuitivna, zdravorazumska in smo se jih držali že prej, tudi če niso bila uradno zapisana.

Pravila skupine

Glede na ime skupine – ali veliko uporabnikov misli, da gre za prvo pomoč za vse, ki potrebujejo prevajalske storitve?

Andreja: Spomnim se časov, ko je bila skupina še odprta. Takrat je bilo več nesporazumov glede tega, čemu je skupina namenjena. Zdaj pa mislim, da so že ta vstopna vprašanja dovolj, da jih preprečimo.

Josh: Najbrž bi bilo bolje, če bi skupino na začetku poimenovali Prevajalci, na pomoč drug drugemu! Mogoče je ime res malo problematično, ampak zdaj imena ne bomo več spreminjali, ker je že dobro poznano.

Se vam zdi, da skupina ponuja tudi možnost mreženja in promocije? Kako gledate na to?

Grega: Mislim, da se prevajalci oz. širše jezikovni poklici slabo prodajamo. Morali bi kaj narediti v tej smeri, da bi se zavedali svojih kvalitet in jih znali prodati.

Josh: Zanimivo je, da smo vsi jezikači in se ukvarjamo z besedo, hkrati pa ne znamo skupaj spraviti smiselnega stavka, ki bi opisal nas in naše sposobnosti. Veliko prevajalcev je po naravi bolj asocialnih in radi delajo od doma v pižami. S tem ni nič narobe, ampak tako je težko najti stranke. Zato je koristno biti aktiven v tej skupini. Vključi se v debato, ponudi dobre rešitve in ljudje bodo prišli k tebi. Če nisi aktiven, te ni. Če sediš v temi v svojem kotičku, ne bo nihče prišel k tebi. Zame je največja prednost tega, da sem skrbnik skupine, to, da vem, kdo je dober/strokovnjak za posamezno področje. Če vem, da za neko področje sam nisem usposobljen, z največjim veseljem priporočim koga drugega.

Kako sicer vidite jezikovne poklice v 21. stoletju? Bodo v prihodnosti še pomembni?

Andreja: Bodo, če sami ne bomo dopustili, da se jih razvrednoti. A obeti niso najboljši.

Grega: Tarife še kar padajo. Upajmo, da bodo ljudje nehali poslovati po mizernih tarifah, ko bodo dojeli, da si s tem delajo škodo. S takšnimi tarifami namreč ne morejo preživeti, po možnosti potem zapustijo to področje. Problem je tudi v tem, da je večina prevajanja neregulirana panoga. Nekdo, ki nima izkušenj, včasih prevaja za mizerne tarife, morda bolj za sproti ali za zraven, ne pomisli pa na to, da bo morda to počel dolgoročno in da takrat ne bo mogel doseči višjih cen.

Ste člani kakšnega poklicnega društva?

Grega: Ja, jaz sem član dveh društev. Mislim, da te lahko česa naučijo. Če nimaš fizičnega stika s kolegi, je težko sploh postaviti pravo vprašanje. Koristna se mi zdijo tudi izobraževanja. Težava društev pa je ta, da opravijo svoje delo, objavijo nek svoj produkt in mislijo, da so končala. Precej bolj pogosto bi morali oglaševati te produkte (dokumente, smernice ipd.). Ljudje so preleni, da bi pregledali spletne strani in sami poiskali koristne informacije.

Zakaj naročniki v velikem številu niso pripravljeni plačati več za kakovostno jezikovno storitev? Kako naj ravna prevajalec z naročniki, ki jim je nizka cena najpomembnejša?

Andreja: Stranka, ki naroči nizkocenovno storitev, ne pričakuje visoke kakovosti. Pogosto pomislim na primerjavo z oblačili, imaš nizkokakovostna oblačila in dizajnerska. Na trgu je prostora za vse, je pa na ponudniku oz. v našem primeru prevajalcu, da se odloči, kam cilja.

Grega: Vsi naročniki ne potrebujejo visoke kvalitete in temu primerno se je treba tudi obnašati. Ni treba vlagati več dela kot dobiš plačila. Če sprejmeš takšno naročilo, se ni treba prelomiti zanj. Če nekomu zadostuje, da je približno v redu, moraš to sprejeti. Perfekcionizem je treba takrat odložiti.

Josh: Kot analogijo bi postavil poročni bend. Vsak glasbenik bi rad igral v Cankarjevem domu, položnice pa plačujejo poroke. Je pa vse to zelo težko za perfekcionista.

Kako gledate na strojne prevajalnike? Ali predstavljajo konkurenco?

Grega: Vemo, kako delujejo prevajalniki. Še nikoli nisem videl strojno prevedenega besedila, ki bi ga lahko brez popravkov predal naročniku. Popravljanje takšnega prevoda pa je tudi zelo mučno in vzame veliko časa, saj so nekatere napake takšne, da moraš obe besedili prebrati zelo podrobno, da jo najdeš. Vedno povem, da je za naročnika večinoma dražje, da dobijo dobro besedilo iz strojnega prevoda, kot pa da besedilo prevedem jaz. Če nekdo besedilo samo strojno prevede in ga odda lektorju, bi morali lekturo potem zaračunati dvojno, saj je res dvakrat več dela.

Josh: Dober naročnik se samo enkrat odloči za strojni prevod. Slabih naročnikov pa tako in tako nočeš. Strojni prevajalnik vsaj zame vsaj zaenkrat ne predstavlja rivalstva.

Strojne prevajalnike bo verjetno kljub vsemu treba kmalu vključiti v svoj vsakdanjik.

Andreja: Zdi se mi, da je za bolj kreativna besedila to še daleč. Kot je rekla kolegica Zakrajšek, je treba takšno besedilo pregnesti. Ni dovolj, da iz slovarja le izpišeš besedo za besedo.

Grega: Strojni prevodi se sicer precej izboljšujejo, včasih so bili skoraj popolnoma nerazumljivi. Vprašanje je, kdaj bo skok z razumljivega do kakovostnega besedila in kdaj, če sploh kdaj, nas bodo lahko ujeli. V vsakem primeru pa bo vedno več dela s »post-editingom«. So pa dovolj dobri, da nam dajo kakšno idejo. To potem skrajša produkcijo besedila, kar je treba upoštevati pri izdelavi besedila. Mislim, da ni dobro, da se prevajalnikov vedno bojimo, prav je, da jih preizkušamo.

Od leve proti desni: Andreja Golob, Jana Zidar Forte, Grega Fajdiga, Josh Rocchio

Kakšno sporočilo bi namenili uporabnikom jezikovnih storitev?

Grega: Z naročniki imam po navadi težave, ker ne znajo povedati, kaj hočejo. Da pridem do tega, po navadi porabim veliko časa. Mogoče bi potrebovali priročnik za naročnika prevodov. Prvo je to, da ne vejo, kakšno kakovost hočejo, drugo je to, da ne znajo ovrednotiti in si po navadi pridemo navzkriž glede tarif.

Andreja: Poudarila bi, da je vsak prevod dialog. Da prevajalec ne dela sam in da potrebuje povratno informacijo stranke, ker ona najbolje pozna svojo panogo, medtem ko se moramo mi veliko stvari, ki so stranki morda povsem domače, šele naučiti. Nimamo podrobnosti in vsega kon(j)teksta in ne njihovega strokovnega znanja. Zato nas ne sme biti sram vprašati, ker vsega res ne moremo vedeti kljub vsemogočnemu Googlu. Poleg prevajalca ima pomembno vlogo tudi lektor – to je tisti drugi par oči, ki besedilo polika. In vsak prevod je plod skupnega dela prevajalca in lektorja. Ni dobro biti preveč egoističen in zaščitniški do svojega izdelka. Predlogi, spremembe in popravki so v dobro končnega izdelka, v skupno dobro in običajno niso kritika nas in naših sposobnosti.

Josh: S tem se strinjam. Velikokrat imam naročnike, ki imajo zelo specifično tehnično panogo, in pričakujejo, da vse to poznam. Če bi mi ob naročilu posredovali slovarček z le petnajstimi gesli, bi to prihranilo ure dela in moje živce z iskanjem terminologije. Moje glavno sporočilo za naročnike bi bilo, da smo v Sloveniji prerevni, da ne bi kupovali bogato. Če imaš na primer spletno stran, enkrat dobro plačaj za prevod in lekturo in skozi čas se ti bo večkrat povrnilo. Dokazano je, da se dobra vsebina, zapakirana v dobra besedila, dobro prodaja.

Kakšno sporočilo pa imate za prevajalce, poleg tega da naj se včlanijo v skupino Prevajalci, na pomoč?

Grega: Priporočam, da se včlanijo tudi v društva. Več kot bo članov, več bo idej. S tem bo stroka močnejša.

Josh: Druge prevajalce bi morali videti kot prijatelje, ne pa kot konkurenco. Če smo v zdravih odnosih in imamo skupni cilj, bo dovolj dela za vse. Trg bo odprt in vsak prevajalec bo lahko našel svoje mesto. Če pa bomo skregani in bo vsak z vilami branil svoj kvadratni meter, bo trg razpadel pred našimi očmi. To je moj nasvet: najdi dobre kolege in vzdržuj odnos z njimi.

Andreja: Verjamem v to, da se vedno učimo. Tudi ko imaš za seboj že deset let dela v stroki ali več, je treba imeti odprte oči in ušesa, pobirati besede, besedne zveze, slikovite idiome, posrečene rešitve in druge informacije. Za gibkost jezika in misli je pomembno je imeti širok besedni zaklad in čim širšo razgledanost.

Josh: Pri borilnih veščinah pravijo, da je črni pas šele začetek. Takrat imaš dovolj sposobnosti, da se šele začneš učiti. Pri našem poklicu je enako z diplomo, to je šele začetek.

Če se še niste včlanili v skupino, to lahko storite tukaj.

2 komentarja

Leave a Reply

Your email address will not be published.

 

 

 

 

Projekt ŠIPK sta sofinancirali Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada

 

Izdelava spletne strani: Marko Gustinčič, Nino Šuligoj

© 2020 Vse pravice pridržane

 

Na začetek