Aktualna predstojnica ljubljanskega oddelka za slovenistiko red. prof. dr. Mateja Pezdirc Bartol je z nami delila misli o pred-, med- in poepidemičnem dogajanju na oddelku, slovenistični formaciji, pripravljenosti študentov na zahteve družbe, razmerah na trgu dela in izzivih, ki jih pred slovenistiko postavlja prihodnost.
Začnimo z bolj »literarnim« vprašanjem. Vaše ožje znanstveno področje je dramatika. Dogajanje katere drame najbolje povzame trenutno dogajanje na Oddelku za slovenistiko FF UL?
Trenutno dogajanje je blizu novim oblikam dramske pisave, označene kot žanrski hibrid, kar pomeni, da se zaradi širše situacije epidemije in vseh ukrepov včasih počutimo tesnobno kot v drami absurda, spet drugič nas prevzame lepota besed in smo bliže poetični drami, ko usklajujemo vse pravne akte in predpise, se znajdemo v dokumentarni drami, sama pa se najbolj veselim predavanj, kjer je vedno prostor za dialog, tako kot v dramatiki.
Kako pa sicer, v neepidemičnih časih, deluje oddelek? Kaj so – poleg organizacije študija – dejavnosti, s katerimi se ukvarja?
Na Oddelku za slovenistiko poleg predavanj skrbimo za razvoj stroke z raziskovalnim delom, ki se potem kaže v obliki znanstvenih monografij in člankov, projektov, strokovnih prispevkov ipd. V okviru Oddelka deluje tudi Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik, s katerim vsako leto organiziramo Seminar slovenskega jezika, literature in kulture za tuje študente slovenščine, letošnji je bil že 56. po vrsti. Prirejamo tudi mednarodni znanstveni simpozij Obdobja, ki se ga udeležijo strokovnjaki z vsega sveta. V letu 2021 bo že jubilejni 40. po vrsti, posvečen pa bo raziskovanju slovenske poezije. Seveda pa skrbimo tudi za vključevanje študentov v projektno delo, povezovanje s šolami in drugimi inštitucijami, za mednarodno sodelovanje.
Vedno pa se najde priložnost tudi za bolj sproščeno druženje študentov in profesorjev v okviru tradicionalne ekskurzije od Litije do Čateža, srečujemo se na literarno-glasbenih večerih, organiziramo skupne obiske gledaliških uprizoritev … V letošnjem letu smo spoznali, kako je kljub fizični razdalji izjemno dragocena strokovna bližina.
Od brucevanja do magistrskega zagovora
Študentom predavate v različnih letnikih na različnih stopnjah. Kako se s slovenistično formacijo spreminjajo v letih študija?
Sama predavam v vseh letnikih študija, tako obvezne kot izbirne predmete, vsekakor pa si kot predavatelj vsako leto znova navdušen, ko vidiš napredek študentov. Nekateri začnejo plašno, previdno, na koncu pa znajo samozavestno nastopiti, zagovarjati svoje mnenje, napisati besedilo z odlično argumentacijo ipd.
Nedvomno se opazi napredek tako v širini znanja kot tudi kompleksnosti mišljenja. So pa današnje generacije bolj samoiniciativne, prirejajo in udeležujejo se študentskih simpozijev, kritično spremljajo pedagoški proces ter se aktivno vključujejo v obštudijske dejavnosti.
Kljub nevarnosti posploševanja – kako ocenjujete pripravljenost slovenistov na vstop v različne jezikovne poklice ob koncu študija? Kaj jim »da« oddelek, kaj lastni angažma, je česa preveč ali premalo?
Slovenistični študij razvija kompetence študentov tako na področju jezikoslovja, literarne vede kot jezikovne in književne didaktike. Študentje pridobijo temeljna znanja, si pa željo še več praktičnega dela s področja pravopisa in lektoriranja.
Med seboj so si različni, zato je nekomu nečesa že zelo veliko, drugi pa si tega želi še več. Z raznolikimi vsebinami in pedagoškimi pristopi skušamo zaobjeti različna področja, specifične vsebine pa si študentje glede na lastne interese oblikujejo sami s pomočjo izbirnih predmetov in seveda z lastnim raziskovanjem.
Kaj čaka sloveniste in slovenistiko?
Kaj pa zaposljivost? Kakšen je položaj slovenistov na slovenskem in mednarodnem trgu dela?
Ko smo pripravljali oddelčna poročila, smo upoštevali tudi podatke Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje in ugotovili, da je večina naših diplomantov in magistrantov uspešno zaposljiva. V času epidemije so se potrebe po učiteljih slovenščine še povečale, šole iščejo pomoč tudi v okviru projektov, tako da so magistranti letos že takoj po zaključku študija vstopili na trg dela.
Seveda pa jim široka izobrazba in poznavanje slovenske književnosti, kulturne zgodovine, jezika, besedil in njihovih značilnosti v različnih medijih omogoča zaposlitev tudi v založništvu, tiskanih in elektronskih medijih, kulturnih ustanovah, v državni upravi, v propagandni/oglaševalski in turistični dejavnosti ter kulturni animaciji.
Za sklep pa še pogled v prihodnost. Kaj čaka slovenščino in slovenistiko v prihodnjih letih? Kakšni bodo izzivi, v čem lahko napredujemo?
Nove tehnologije spreminjajo učne procese, nudijo orodja za nove raziskave, epidemija je še povečala hitrost tovrstnega razvoja in slovenistika se ustrezno odziva na izzive sodobnega časa. Ob tem pa ne smemo pozabiti na izzive, ki se z vsako generacijo študentov začnejo znova: kako mlade ljudi čim bolj pripraviti in usposobiti, da bodo znali uporabljati različne diskurze oziroma zvrsti jezika glede na funkcijo in identiteto, tako v govorni kot pisni komunikaciji. Kako jih usposobiti, da bodo dobri bralci, ki znajo literarno interpretirati in vrednotiti najrazličnejša literarna dela. Kako hkrati tudi spodbujati kritično razmišljanje in zaznavanje ter odzivanje na pojave sodobnega sveta.
