V tokratnem pogovoru v okviru praznovanja evropske noči raziskovalcev je svojo prevajalsko in tolmaško pot ter posebnosti sodnega tolmačenja predstavila Magda Zagode Babič, dolgoletna sodna tolmačka in prevajalka pri Sektorju za prevajanje Generalnega sekretariata Vlade Republike Slovenije.
Intervjuje so pripravili študentje drugega letnika prevajalstva Filozofske fakultete v Ljubljani pod mentorstvom red. prof. dr. Mojce Schlamberger Brezar v sklopu aktivnosti Humanistika, to si ti.
Intervju: Magda Zagode Babič
Ali lahko na kratko opišete svojo prevajalsko oziroma tolmaško pot?
Da bom študirala angleščino oz. tuje jezike, sem že kmalu vedela. Ko sem se v osnovni šoli začela učiti angleškega jezika, sem ta predmet takoj vzljubila. Samo, da sem nekoga slišala govoriti angleško, me je ta oseba tako pritegnila, da sem kar obstala in jo poslušala z odprtimi usti.
Takrat namreč še ni bilo mogoče slišati tujega jezika kar tako na ulici, kakor je to čisto običajno dandanes. Ko sem kot osnovnošolka preživela eno leto v ZDA, je postala ta želja še močnejša.
Že med študijem sem se udeležila tečajev v Londonu, potem preživela počitnice na tečaju na Bavarskem, pa ene počitnice na severu Nemčije pri nemški družini. Takrat še ni bilo izmenjav študentov (Erasmus+), kot so zdaj.
Moja prva služba je bila v kemijski industriji, kjer sem bila po preizkusu znanja jezikov sprejeta kot prevajalka za angleški in nemški jezik. Začetki so bili težki, veliko je bilo novega, veliko se je bilo treba naučiti. To podjetje je imelo »joint venture« z angleškim podjetjem in spominjam se, kako jim je bilo težko pojasniti naše takratne TOZD (ang. BOAL). Ne vem, ali so kdaj čisto dojeli, kaj to pomeni, saj pa tudi jaz nisem čisto.
Naslednje podjetje, v katerem sem bila zaposlena, je bilo gradbeno podjetje. Tu sem pridobila veliko izkušenj pri prevajanju najrazličnejših besedil na področju gradbeništva. Veliko sem se tudi naučila o tej stroki.
Prevajala sem pisno, pa tudi konsekutivno, tudi večkrat službeno potovala na inozemska gradbišča, na primer v Irak in Libijo, kjer sem konsekutivno in pisno prevajala pri sklepanju pogodb, pri pogajanjih za cene in na samih gradbiščih.
Tudi na slovenskih gradbiščih sem morala ničkolikokrat prevajati tujcem, ki so si ogledovali gradnjo določenih objektov, med drugim sem tudi večkrat prevajala pri gradnji karavanškega predora.
Od industrije do državne uprave
Po večletnem bivanju v Nemčiji, kjer sem se izpopolnjevala v nemščini, obiskovala tečaje ter se poskušala čim bolj aktivno integrirati v tamkajšnje življenje in s tem prakticirati nemščino, sem pristala v javni upravi, kjer še danes delam. Tukaj je bilo delo spet drugačno, na začetku na Ministrstvu za kmetijstvo prevajanje tekočega dela in pred pristopom Slovenije k EU prevajanje evropske zakonodaje v slovenščino. Potem pa prevajanje najrazličnejših besedil, od govorov, pravnih in strokovnih besedil do poročil itd.
Zanimiva izkušnja je bila sodelovanje s Službo vlade za zakonodajo, kjer sem sodelovala pri komisiji za redakcijo sodb EU pred letom 2004. Dodeljene prevode sodb v slovenščino sem morala pregledati in jih komentirati. Pri tem mi je zelo pomagalo znanje angleščine in nemščine, pa tudi dobro poznavanje francoščine, s katerimi sem si pomagala pri razreševanju določenih problemov.
Zakaj ste se odločili, da postanete sodna tolmačka? Je to nekaj, kar ste si želeli že od vsega začetka?
Da postanem sodna tolmačka, sem se odločila že kmalu, vendar najprej ni bilo primernega časa. Ta želja me je kar nekaj let spremljala. Velikokrat sem se tudi znašla v položaju, kjer bi mi prav prišla štampiljka sodnega tolmača. Po drugi strani pa sem se želela še dodatno izobraževati in usposabljati, to pa je bila taka priložnost in tudi izziv.
Preizkus za sodnega tolmača
Kako nekdo postane sodni tolmač?
Sodni tolmač postaneš, ko narediš izpit za sodnega tolmača na Ministrstvu za pravosodje. Pogoj je znanje tujega jezika in slovenščine ter univerzitetna izobrazba. Prijaviti se je treba na Centru za izobraževanje Ministrstva za pravosodje.
Preizkus je sestavljen iz dveh delov, pisnega in ustnega. Pisni del preizkusa za sodnega tolmača zajema prevod pravnih besedil ali listin iz slovenskega jezika v tuj jezik in prevod pravnih besedil in listin iz tujega jezika v slovenski jezik.
Ustni del pa je sestavljen iz zagovora pisne naloge in preverjanja znanja ustreznega jezika ter praktičnih sposobnosti in izkušenj, določil o obličnosti itd. Preverja se tudi pravno znanje, ki zajema poznavanje temeljev ustavne ureditve RS, delovanja pravosodja, sodnih postopkov, prava institucij Evropske unije itd. Sodne tolmače imenuje minister za pravosodje.
Po imenovanju se sodni tolmač vpiše v imenik sodnih tolmačev. Ministrstvo za pravosodje mu priskrbi štampiljko in izkaznico. Sodni tolmači so imenovani za nedoločen čas, morajo pa vsakih pet let predložiti Ministrstvu za pravosodje dokazila o strokovnem izpopolnjevanju oz. o sodelovanju na posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, ki jih organizira pristojni državni organ, pooblaščena oseba ali strokovno združenje ali druga strokovna institucija.
Kaj vse lahko zajema delo sodnega tolmača? Ali je običajno, da tako prevaja kot tolmači? Ali se lahko odloči za eno ali drugo?
Sodni tolmač lahko pisno prevaja besedila ali ustno prevaja/tolmači živo besedo. Tako ima sodni tolmač pravico in dolžnost, da tolmači npr. na sodnih obravnavah, narokih in drugih postopkih ter prevaja javne in zasebne listine (spričevala, notarske zapise, pogodbe, pooblastila, diplome, izpise iz sodnega in poslovnega registra …), ki jih sodno overi (sodni prevod).
Sodni prevodi so sestavljeni iz besedila v izvirniku in prevoda v ciljnem jeziku. Dokumenta sta povezana z vrvico in opremljena z žigom sodnega tolmača, ki zagotavlja, da je prevod natančen in ustrezen oziroma da se sodni prevod vsebinsko v popolnosti ujema z izvirnikom.
Sodni tolmač k izvirniku in prevodu vedno priloži tudi svojo pisno izjavo o ustreznosti prevoda. Poudariti moram, da so priprave na izpit za sodnega tolmača usmerjene bolj na pisno prevajanje in pridobivanje teoretičnih znanj s področja prava, pravne terminologije in pravne ureditve.
Ni pa organiziranega izobraževanja za sodno tolmačenje. Pojmovanje sodni tolmač se nanaša večinoma na pisne, zaprisežene prevajalce.
Kako se sodno tolmačenje razlikuje od »običajnega« prevajanja/tolmačenja?
Sodno tolmačenje je oblika tolmačenja, ki ga izvaja sodno zapriseženi tolmač. Pri tolmačenju v sodni dvorani je treba upoštevati, da se prevaja v obe smeri. Torej pravilo, ki velja za konferenčne tolmače, in sicer, da prevajajo samo v eno smer, tu ne velja. To je tudi ena od razlik med sodnim tolmačenjem in konferenčnim tolmačenjem.
Konferenčno tolmačenje se namreč običajno opravlja na kongresih, mednarodnih srečanjih in simpozijih, konferencah, seminarjih ter uradnih obiskih višje ravni, bilateralnih srečanjih, običajno na visoki politični, diplomatski ali znanstveni ravni s konferenčnimi tolmači, ki so visoko kvalificirani in usposobljeni posebej za ta poklic.
Težko je prevajati nejasna besedila
Kaj najraje/najtežje prevajate/tolmačite? Ali nam lahko zaupate kakšno zanimivo anekdoto v povezavi s svojim delom?
Težko povem, kaj najraje/najtežje prevajam. Vem pa, da je težko prevajati nejasna besedila ali tematiko, ki je ne poznaš in za katero nimaš časa, da bi se z njo kaj več seznanil, ker je rok tako kratek.
Anekdota ali zanimiva izkušnja v zvezi s sodnim tolmačenjem. Običajno po tem, ko opravim sodno overjeni prevod, tega najprej pošljem naročniku v elektronski obliki in mu povem, da sodno overjeni prevod v papirni obliki prejme po pošti.
Enkrat pa se mi je zgodilo, da mi je naročnik čez nekaj časa vrnil overjeni prevod v papirni obliki, češ da nisem prevedla klavzule v obliki žiga oziroma na roko napisanega besedila na koncu pogodbe. Ker sem imela kopijo izvirnika in prevod v elektronski obliki, sem lahko dokazala, da sem prevedla vse, da pa je naročnik na pogodbi na zadnji strani dodal žig in na roko napisano besedilo.
Ali raje prevajate ali tolmačite?
Glede na to, da večinoma prevajam in sem prevajala in le občasno tolmačila, vsekakor raje prevajam. Sodno tolmačila sem večkrat na sodiščih (tudi zanimive izkušnje in zelo zanimiva spoznanja), kjer je šlo za konsekutivno tolmačenje. Glede na to, da sem stalno zaposlena, se na sodišču zaradi zasedenosti v službi ne morem udeleževati razprav ali postopkov, to velja bolj za samostojne prevajalce.
S sodišča pa večkrat prejmem besedila, ki jih moram prevesti in sodno overiti v določenem roku (različne zadeve glede dedovanja, poizvedbe po bankah v tujini glede računov umrlih, sklepe sodišča itd.). Sodno overjam tudi v službi, in sicer različne listine od pogodb in sklepov tožilstva do pravosodnih zadev, zadev v zvezi s preživninami, rojstnih in mrliških listov itd.
Ali imate kakšen nasvet za prihodnje tolmače in prevajalce?
Kakšnega posebnega nasveta nimam. Vsem, ki se bodo odločili za opravljanje preizkusa za sodnega tolmača, pa polagam na srce, da se dobro pripravijo.
Moram tudi poudariti, da je to delo zelo natančno, da za prevajanje listin potrebuješ več časa kot za običajni prevod, saj je treba prevod pripraviti v obliki izvirnika, besedilo še dodatno preveriti, da je vsebina ustrezna, da so vse številke pravilno napisane. Sodni tolmač namreč tudi kazensko odgovarja.
Za vsak sodni prevod je treba voditi evidenco, za koga se opravlja sodni prevod, koliko strani, iz katerega v kateri jezik, kakšna je vsebina prevoda itd. To evidenco je treba vsako leto poslati Ministrstvu za pravosodje.
Tudi sodno tolmačenje na sodnih obravnavah ter drugih narokih na sodiščih zahteva natančnost in odgovornost. Pred tolmačenjem se je treba pozanimati glede predmeta obravnave in po možnosti pridobiti spise, da se lahko ustrezno pripravimo.
