Podnaslovni prevajalci moramo poleg brezhibnega poznavanja izvornega in ciljnega jezika odlično poznati tudi kulturo, v kateri je nastalo gradivo, ki ga prevajamo, naše delo pa mora biti tudi slogovno dovršeno in skladno z izvirnikom. To velja za vsako vrsto prevajanja.
Za razliko od preostalih prevajalcev pa moramo tudi vsebino povzemati tako, da se v skladu s smernicami za podnaslavljanje v prevodu ne izgubi nič bistvenega. Zlasti za neizkušene prevajalce je značilno, da jim poleg jezikovne prekaljenosti primanjkuje izkušenj pri vrednotenju svojega dela.
To je pravzaprav logično, saj se velika večina podnaslovnega prevajanja opravi prek posrednikov, jezikovnih agencij, ki pogosto dajejo hitrosti prevajanja in nizki ceni prednost pred kakovostjo. Zato se mi zdi smiselno, da si ogledamo nekatere načine vrednotenja podnaslavljanja ter njihove prednosti in slabosti.
Cena na minuto videogradiva
Ta vrsta vrednotenja je daleč najpogostejša in naročnikom najljubša, saj celotno gradivo vrednoti po istem ključu oziroma tarifi, kar pomeni predvidljivo končno ceno storitve. Toda omeniti je treba tudi, da prav ta sistem najslabše odseva kompleksnost in specifičnost podnaslovnega prevajanja. Nekateri od teh dejavnikov so:
- Velika različnost količine govora
Podnaslovni prevajalci se pogosto šalimo, da se po modelu na minuto videogradiva najbolj izplača prevajati vesterne. Predstavnik oblasti oziroma šerif in odpadnik si stojita iz oči v oči, srepo zreta drug v drugega, vsi pa napeto čakamo, kateri od njiju bo prvi potegnil revolver in končal obračun.
Medtem veselo tečejo minute, prevajalec pa brezdelno šteje težko prigarane evre. Zdi se prelepo, da bi bilo res, in v večini primerov tudi je, saj liki filmov pretežno niso tako redkobesedni.
- Različna jezikovna kompleksnost
Od nepoznavalcev podnaslovnega prevajanja pogosto slišim, da je podnaslavljanje najlažje delo na svetu, saj napišeš le tisto, kar govorijo na zaslonu. To je seveda vse prej kot res.
Kakovosten prevod komedije s humornimi vložki, besednimi igrami, jezikovnimi bravurami in drugimi orehi vzame neprimerljivo več časa kakor povprečen triler oziroma grozljivka, pri kateri se večino časa lovijo v tišini. Vsako šalo ali dovtip je treba namreč dobro premisliti in se odločiti, kako ga prirediti, da bo pri slovenskem gledalcu izzval odziv, ki bi ga pričakovali pri, denimo, Američanih.
- Različna kompleksnost samega podnaslavljanja
Prek slušnega prenosnika informacije prejemamo in obdelujemo veliko hitreje kot s pomočjo vida. Zaradi tega podnaslavljanje ni zgolj pretipkavanje izrečenega v filmu. Ljudje lahko v določenem času preberemo le omejeno količino besedila. Temu pravimo bralna hitrost.
Podnapise je zato treba prilagoditi, da jim gledalci lahko sledijo. Dogajanje na zaslonu je treba primerno povzeti oziroma prirediti, da se v prevodu ne izgubi nič bistvenega in da lahko gledalec obenem bere podnapis in gleda sliko. Če boste kdaj malo pozorneje prisluhnili Tomu Cruisu, boste morda ugotovili, zakaj nas podnaslovne prevajalce običajno stisne pri srcu, kadar on odpre usta.
Zaradi vsega naštetega je jasno, da vrednotenje na minuto videogradiva ni posebej pošteno do prevajalca.
Cena na posamezen podnapis
Vrednotenje podnaslovnega prevoda po številu podnapisov je bolj pošteno, saj plačilo bolje odraža količino opravljenega dela. Ta model je tako veliko bližji modelu vrednotenja besedilnih prevodov, kjer enoto predstavljata bodisi avtorska stran (1500 znakov besedila brez presledkov) bodisi, kot je navada v tujini, število prevedenih besed.
Zaradi specifičnosti prevajanja avdiovizualnih vsebin pa je treba upoštevati še nekaj drugih dejavnikov. Če naročnik ne priskrbi skripte oziroma prepisa govorjenega besedila in je treba prevajati po tonu, bo delo potekalo mnogo počasneje, saj boste morali vsak odsek večkrat poslušati, da boste razbrali pomen.
Če je zvočni posnetek slabe kakovosti, je delo še toliko težje, zato v tem primeru velja postaviti višjo ceno. Prav tako postavite višjo ceno v primeru prevajanja v tuji jezik oziroma, kadar dnevna obremenitev presega 20 minut AV-gradiva.
Enako velja za vsebino, ki je bolj tehnične narave, denimo dokumentarni filmi oziroma predstavitveni videoposnetki, pri katerih lahko že nekaj minut AV-gradiva za kakovosten prevod vzame ves delovnik. Pri določanju cene si lahko pomagate z informativnim cenikom Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev.
Za konec
Kot smo videli, je vrednotenje AV-prevajanja precej zapleteno, saj na hitrost in učinkovitost dela vpliva precej dejavnikov. Ker večina tovrstnega dela poteka prek agencij, lahko prevajalec le redko odločilno vpliva na ceno. V primerih, ko se pogaja neposredno s stranko, pa naj si na podlagi zgornjih vidikov za svoje delo izpogaja čim boljše plačilo. (Upam, da vam bo ta prispevek pri tem v pomoč.)
Grega Fajdiga že več kot deset let poklicno prevaja iz angleškega jezika v slovenščino in obratno. Za prevajanje se je navdušil, ko je še kot srednješolec prevedel (lokaliziral) programski paket WinRAR. Še danes z veseljem lokalizira programsko opremo, če se ponudi priložnost.
Sicer pa veliko podnaslavlja vsebine vseh vrst, od dokumentarnih do igranih filmov in serij. Prevaja in lektorira tudi tehnična navodila, trženjska in druga besedila, strokovne in znanstvene članke ter diplomska, magistrska in doktorska dela, pa tudi knjige.
Grega je eden od skrbnikov foruma Prevajalci na pomoč na Facebooku, namenjenemu medsebojni pomoči prevajalcev, ki morajo streti ta ali oni jezikovni oreh in vsem, ki iščejo prevajalce, lektorje in druge jezikovne strokovnjake. Čisto preveč časa zapravi na družbenem omrežju Twitter.
